ODLOČITEV ZA VARNEJŠO PRIHODNOST OTROKA ŽE OB ROJSTVU

Neocelica, ekskluzivni partner skupine Cryo-Save, kot vodilni ponudnik shranjevanja matičnih celic v Sloveniji, že 5 let ozavešča bodoče starše o možnosti shranjevanja matičnih celic in njihovi neprecenljivi vrednosti.

V skrbi za otrokovo varnejšo prihodnost smo zasnovali trenutno najbolj celovito ponudbo na slovenskem trgu. Paket shranjevanja matičnih celic iz popkovnične krvi in tkiva popkovnice (Cryo-Cord +) smo nadgradili z gensko analizo LifeGenetics Baby.

Odslej vsem staršem, ki bodo izbrali storitev Cryo-Cord+ DNA, omogočamo brez doplačila tudi DNA test LifeGenetics Baby.

S shranjevanjem matičnih celic ob rojstvu boste otroku zagotovili pomembno možnost za zdravljenje številnih nepredvidljivih in nevarnih bolezni. Z DNA testom LifeGenetics Baby pa boste spoznali delovanje telesa vašega otroka in tako poskrbeli za njegov zdrav razvoj in preventivo, saj raziskuje najbolj pomembna področja zdravja in intoleranc otroka ter ponuja smernice za izbiro prehrane in športne aktivnosti po meri njegovih genov.

Poskrbite za varnejšo prihodnost vašega novorojenčka z odločitvijo za paket Cryo-Cord+ DNA!

ZDRAVLJENJE SRČNEGA POPUŠČANJA Z MATIČNIMI CELICAMI

Le v štirih medicinskih centrih v Evropi zdravijo srčno popuščanje z matičnimi celicami in med njimi je tudi Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Temelj zdravljenja z matičnimi celicami predstavlja njihova sposobnost transdiferenciacije t.j. da v ustreznem mikro okolju preskočijo v novo celično linijo. Osnovni namen zdravljenja z matičnimi celicami naj bi tako bilo tvorjenje novih srčnih mišičnih celic, ki bi nadomestile propadel miokard, in seveda tvorjenje novega kapilarnega sistema v prizadetem delu srčne mišice.

Z poskusi na živalih so ugotovili, da se matične celice, vbrizgane v obolel miokard, razvijejo v gladkomišične celice, endotelijske celice in srčnomišične celice (pokazali so tudi, da so se slednji strukturno in funkcionalno vključili v okolno srčno mišico); pokazalo pa se je tudi, da ima na nativni miokard pomemben učinek tudi njihovo parakrino delovanje.

Kakšen je postopek?
Gre za varen, relativno neinvaziven poseg, ki se ne dogaja v operacijski dvorani, temveč v kateterizacijskem laboratoriju. Bolnik je ves čas posega pri zavesti in sodeluje pri postopku. Zaradi nevarnosti motenj srčnega ritma, ki lahko nastanejo med posegom ali neposredno po posegu, bolnika še 24 ur opazujemo v enoti intenzivnega zdravljenja. Celoten postopek zbiranja in presaditve celic traja 7-8 dni. Po odpustu bolnika kontroliramo 1x mesečno v ambulanti in sledimo uspeh zdravljenja.

Kakšni so rezultati?
V Univerzitetnem kliničnem centru so s programom presaditve KMC pri bolnikih z dilatativno kardiomiopatijo pričeli v maju 2006, do sedaj pa so ta poseg opravili pri 50 bolnikih. Pri večini bolnikov so znotraj treh mesecev  po presaditvi KMC poleg subjektivnega izboljšanja zabeležili tudi pomembno izboljšanje iztisnega deleža levega prekata ter 6’ testa hoje, to funkcionalno izboljšanje pa ostaja stabilno tudi več kot leto dni po posegu.

Pomemben vidik zdravljenja z matičnimi celicami je tudi, da bolniku vsadijo njemu lastne celice, s čimer se izognemo doživljenjski imunosupresivni terapiji in njenim številnim, nemalokrat precej resnim, stranskim učinkom.

»Dokazali smo, da zdravljenje srčnega popuščanja z matičnimi celicami izboljša preživetje bolnikov,« potrdi rezultate študije prof. dr. Bojan Vrtovec s Kliničnega oddelka za kardiologijo. Kdaj govorimo o srčnem popuščanju in nazorno opisal, kako matične celice izboljšajo delovanje oslabelega srca.

Vir: seniori.info

NOVA ODKRITJA SLOVENSKIH RAZISKOVALCEV

Da se mezenhimske matične celice ob stiku s tumorskimi ne spremenijo v rakave, so naši raziskovalci odkrili v sodelovanju z nemškimi strokovnjaki in tako ovrgli dozdajšnjo domnevo.

Pojavnost raka se zaradi onesnaženega okolja in slabih življenjskih navad povečuje, pravijo strokovnjaki. Zadnja leta je opazen tudi porast števila možganskih tumorjev, med drugim najbolj maligne oblike, glioblastoma. Kljub sodobnim konceptom zdravljenja je prognoza za bolnike z možganskim tumorjem še zmeraj mračna, vendar pa raziskovalci že prihajajo do novih odkritij. Raka je mogoče zdraviti na različne načine, s kemoterapijo, radiološkim sevanjem, operativnimi posegi ali biološkimi zdravili. Med temi se za zdaj zdi najbolj obetavna matoda celične terapije, pravi prof.  dr. Tamara Lah Turnšek z Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Slovenski raziskovalci so na tem področju sodelovali z nemškimi pri projektu Systher – Razvoj orodij sistemske biologije za celično zdravljenje in razvoj zdravil. V petletnem projektu, ki se je formalno že zaključil, a raziskovanja še potekajo, so že prišli do rezultatov, ki pomenijo velik dosežek na področju zdravljenja raka. Projekt je bil namenjen ustanovitvi virtualnega instituta za krepitev translacijskih raziskav na področju raka s poudarkom na novih načinih zdravljenja, ki temelji na personalizirani medicini, ti pa so mogoči z novimi orodji sistemske biologije in bioinformatike.

Celice kot trojanski konj

V raziskavi so skušali določiti interakcije rakavih in mezenhimskih matičnih celic. Za zdravljenje z mezenhimskimi matičnimi celicami iz kostnega mozga je treba poznati njihovo naravo in obnašanje, ko pridejo do tumorja, razlaga sogovornica. Ugotovili so, da so mezenhimske matične celice gensko stabilne. Prav tako je zanimiva ugotovitev, da se ob stiku z rakavimi celicami zdrave celice ne spremenijo v rakave. S to ugotovitvijo so prvi ovrgli nekatere druge izsledke raziskav, v katerih so ugotavljali, da se matične celice ob stiku s tumorjem spremenijo v rakave. To zelo verjetno ne drži, a bodo preučevanja še nadaljevali. »Mezenhimske matične celice zmanjšujejo rast in invazijo tumorskih celic,« poudarja Tamara Lah Turnšek.

Dogajanje ob stiku mezenhimskih matičnih celic s tumorsko celico pa morajo v prihodnje še preučiti. Znanstveniki imajo več hipotez, med njimi tudi to, da ob stiku pride do »umiranja« tumorskih celic. Če je res tako, je to zelo dobra novica ne samo za zdravljenje tumorjev možganskih celic, s katerimi so se v projektu ukvarjali raziskovalci, ampak tudi drugih vrstah raka. Mezenhimske matične celice bi lahko opremili tudi z zdravili in bi delovale kot »trojanski konj« ali »tempirana bomba«, znanstveniki slikovito opišejo, kako učinkovito bo verjetno biološko zdravljenje. Zdraviti bo mogoče tako z  lastnimi celicami kot s celicami darovalcev, lastne celice pri obolelih ali starejših namreč niso tako učinkovite.

Kdaj bo vse izsledke mogoče uporabiti v praksi, je v znanosti težko napovedati, poudarja Lah Turnškova. »Še pred leti si nismo predstavljali, kako hitro bo napredovala mobilna telefonija, tako je tudi na tem področju.« Ob tem opozarja, da bo do uspešne terapije zdravljenja raka na tak način minilo še deset ali petnajst let, saj mora biti terapija varja s čim manj stranskimi učinki. »Sprva bo verjetno tudi zelo draga,« pravi raziskovalka, ki pojasnjuje, da so na tem področju raziskovanja med najnaprednejšimi v ZDA, Kanadi in Angliji, v državah, kjer je delo z matičnimi celicami že dolgo napredno, imajo dobro tehnologijo in dovolj denarja.

Mednarodno odmevni rezultati

Raziskovalci so s projektom Systher oblikovali tudi nove eksperimentalne pristope in protokole za izboljšanje diagnostike raka z uporabo vzorca krvnih markerjev, nekaterih tudi povezanih z imunskih odzivom. Testiranje bolnikov z orodji sistemske biologije bo omogočalo zmanjšati škodljive stranske učinke in visoke cene zdravljenja raka, so prepričani sodelujoči pri projektu. Boljša diagnostika bo omogočala bolj učinkovita terapijo po meri bolnika in racionalno uporabo dražjih zdravil. Ravno v tem delu raziskave študije še niso zaključene, več o njih bomo najbrž izvedeli konec leta.

Rezultati raziskav projekta Systher so bili doslej zelo odmevni, raziskovalci navajajo, da so jih objavile tudi najprestižnejše revije na področju imunologije, nevrokirurgije, regenativne medicine, celične transplantacije in bioinformatike.

Vir: Večer, 22.3.2012, stran 13

UMETNI SAPNIK IZ MATIČNIH CELIC

Claudia Castillo in dr. Paolo Macchiarini

Do srca jeter, pljuč in ledvic, vzgojenih v laboratoriju iz lastnih matičnih celic, baje ni več dolga pot.

Zamenjava okvarjenih in odsluženih organov z novimi, pridobljenimi iz matičnih celic v laboratoriju, se je zdela še pred dobrim desetletjem znanstvena fantastika. Danes postaja inženiring določenih tkiv in organov iz bolnikovih lastnih celic sestavni del zdravljenja v bolnišnicah.

Španka Claudia Castillo je leta 2008 kot prvi človek dobila v laboratoriju vzgojeni organ. Skupina zdravnikov, ki jih je vodil dr. Paolo Macchiarini, je za mehanični okvir organa še uporabila darovalca. Njegov sapnik so s posebnim postopkom očistili vseh celic in vanj naselili celice 30-letne Claudie. S tem so njeno telo toliko preslepili, da je darovani organ prepoznalo kot lastnega in ga ni zavrnilo.

Že tri leta pozneje je Macchiarini 36-letnemu bolniku na švedski univerzitetni bolnišnici Karolinska v Stockholmu vsadil prvi povsem umetno narejeni sapnik. Material iz umetnih polimerov, ki imajo na milijone majhnij lukenj, so razvili britanski raziskovalci. Sintetični sapnik so nato prevlekli z matičnimi celicami, pridobljenimi iz bolnikovega kostnega mozga. V Franciji so lani s podobnim postopkom 78-letnemu bolniku vsadili še prvi umetni bronhij.

Sapnik je precej preprost organ. Približno 12 centimetrov dolga cev ima steno iz hrustančnih obročkov, ki jih povezuje vezivo. Raziskovalcem je ta kratka, a izjemno pomembna cev pokazala pot, po kateri je mogoče v laboratoriju izdelati zahtevnejša tkiva in organe. Potrebe po umetnih ledvicah, jetrih, srcu itd. so vsako leto večje, darovalcev pa ni dovolj. Iz matičnih celic znajo ustvariti osnovno srčno mišico, ki jo morajo toliko izpopolniti, da bodo lahko z njo nadomestili poškodovane dele srca ob infarktu. S tem bi ustvarili nekakšen naravni srčni spodbujevalec.

Od skupka matičnih celic v epruveti do pravega organa, ki ima zapleteno strukturo, ne vodi preprosta pot. Celice v tekočini se ne spremenijo kar tako v zapleten organ, kot je na primer ledvica. Raziskovalcem v Edinburgu je iz matičnih celic živalskih zarodkov sicer uspelo vzgojiti umetno ledvico, veliko pol centimetra. Tolikšna je pri zarodku, vendar ni jasno, ali bi sploh zrasla do prave velikosti. Tehnologijo, primerno za uporabo pri ljudeh, naj bi po napovedih strokovnjakov razvili v desetih letih.

»Če Claudia Castillo ne bi dobila umetnega sapnika, bi morali odstraniti levo pljučno krilo. Zdaj lahko hodi po stopnicah in pleše. Presaditev sapnika bo kmalu postala rutinska operacija, raziskave v laboratorijih pa tako napredujejo, da bomo čez nekaj let že znali vzgojiti tudi umetno srce, pljuča, jetra in ledvice,« je prepričan italjanski kirurg Macchiarini. Pred kratkim je na Švedskem operiral tudi prvega Američana z rakom sapnika. Operacije je uspela, po pisanju New York Timesa pa je stala okoli 330.000 evrov.

Vir: Slovenske novice, 18.3.2012, stran 35

IZŽREBANA JE NAGRAJENKA, KI PREJME VOZIČEK NEONATO

Dragi starši!

Akcija Neocelica podarja voziček je zaključena.

Izmed vseh staršev, katerih Pogodbe o nudenju storitev smo med 9.2.2012 in 29.2.2012 prejeli na sedež podjetja, smo izžrebali nagrajenko, ki bo prejela vrhunski voziček NEONATO Reverso STUD.


Nagrado prejme:

Jasmina Gregor iz Pobegov

Nagrajenki iskreno čestitamo.

Ekipa Neocelice