UMETNI SAPNIK IZ MATIČNIH CELIC

Claudia Castillo in dr. Paolo Macchiarini

Do srca jeter, pljuč in ledvic, vzgojenih v laboratoriju iz lastnih matičnih celic, baje ni več dolga pot.

Zamenjava okvarjenih in odsluženih organov z novimi, pridobljenimi iz matičnih celic v laboratoriju, se je zdela še pred dobrim desetletjem znanstvena fantastika. Danes postaja inženiring določenih tkiv in organov iz bolnikovih lastnih celic sestavni del zdravljenja v bolnišnicah.

Španka Claudia Castillo je leta 2008 kot prvi človek dobila v laboratoriju vzgojeni organ. Skupina zdravnikov, ki jih je vodil dr. Paolo Macchiarini, je za mehanični okvir organa še uporabila darovalca. Njegov sapnik so s posebnim postopkom očistili vseh celic in vanj naselili celice 30-letne Claudie. S tem so njeno telo toliko preslepili, da je darovani organ prepoznalo kot lastnega in ga ni zavrnilo.

Že tri leta pozneje je Macchiarini 36-letnemu bolniku na švedski univerzitetni bolnišnici Karolinska v Stockholmu vsadil prvi povsem umetno narejeni sapnik. Material iz umetnih polimerov, ki imajo na milijone majhnij lukenj, so razvili britanski raziskovalci. Sintetični sapnik so nato prevlekli z matičnimi celicami, pridobljenimi iz bolnikovega kostnega mozga. V Franciji so lani s podobnim postopkom 78-letnemu bolniku vsadili še prvi umetni bronhij.

Sapnik je precej preprost organ. Približno 12 centimetrov dolga cev ima steno iz hrustančnih obročkov, ki jih povezuje vezivo. Raziskovalcem je ta kratka, a izjemno pomembna cev pokazala pot, po kateri je mogoče v laboratoriju izdelati zahtevnejša tkiva in organe. Potrebe po umetnih ledvicah, jetrih, srcu itd. so vsako leto večje, darovalcev pa ni dovolj. Iz matičnih celic znajo ustvariti osnovno srčno mišico, ki jo morajo toliko izpopolniti, da bodo lahko z njo nadomestili poškodovane dele srca ob infarktu. S tem bi ustvarili nekakšen naravni srčni spodbujevalec.

Od skupka matičnih celic v epruveti do pravega organa, ki ima zapleteno strukturo, ne vodi preprosta pot. Celice v tekočini se ne spremenijo kar tako v zapleten organ, kot je na primer ledvica. Raziskovalcem v Edinburgu je iz matičnih celic živalskih zarodkov sicer uspelo vzgojiti umetno ledvico, veliko pol centimetra. Tolikšna je pri zarodku, vendar ni jasno, ali bi sploh zrasla do prave velikosti. Tehnologijo, primerno za uporabo pri ljudeh, naj bi po napovedih strokovnjakov razvili v desetih letih.

»Če Claudia Castillo ne bi dobila umetnega sapnika, bi morali odstraniti levo pljučno krilo. Zdaj lahko hodi po stopnicah in pleše. Presaditev sapnika bo kmalu postala rutinska operacija, raziskave v laboratorijih pa tako napredujejo, da bomo čez nekaj let že znali vzgojiti tudi umetno srce, pljuča, jetra in ledvice,« je prepričan italjanski kirurg Macchiarini. Pred kratkim je na Švedskem operiral tudi prvega Američana z rakom sapnika. Operacije je uspela, po pisanju New York Timesa pa je stala okoli 330.000 evrov.

Vir: Slovenske novice, 18.3.2012, stran 35