četrtek, 15. maj 2014

NEO-POSVETOVALNICA z dr. Pušenjakom

Obdobje nosečnosti je za žensko posebnega pomena. Nosečniški trebušček raste, brce in premiki otroka pa iz dneva v dan namigujejo, da se rok poroda bliža in s tem tudi nova življenjska vloga bodočih staršev. Devet mesecev načrtovanja, ki je zaznamovano z najrazličnejšimi odločitvami, pa vendar je na koncu najbolj pomembno, da je in bo tudi v prihodnje naš otrok zdrav. Čarobnega recepta, ki bi zagotavljal zdravje naših otrok žal ni, se je pa v zadnjem desetletju povečal pomen shranjevanja matičnih celic iz novorojenčkove popkovnične krvi in tkiva popkovnice. Novorojenčka lahko tako že v porodnišnici obdarimo z darilom, ki je neprecenljivo – shranitvijo njegovih matičnih celic.

Kaj so matične celice? Kakšna je njihova vrednost in kakšne koristi prinašajo? Kako poteka odvzem popkovnične krvi in tkiva popkovnice ob rojstvu otroka? Kje v Sloveniji lahko matične celice shranimo?

O vseh dilemah se boste lahko pogovorili z mag. Stankom Pušenjakom, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, na NEO-POSVETOVALNICI, ki bo potekala v četrtek, 29. maja 2014 ob 17. uri v prostorih družbe Neocelica, v Ljubljani.

Prijave sprejemamo na brezplačni telefonski številki 080 88 48, na elektronskem naslovu info@neocelica.si ali preko Facebook-a. Vsaka udeleženka prejme simpatično darilce.

Prisrčno vabljeni na klepet in prigrizek.


Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je ugleden strokovnjak za perinatalno medicino. Spremljal je na stotine nosečnosti in pomagal na svet mnogo dojenčkom. Dobro pozna bodoče matere in očete, njihov pogum in njihove skrbi. Že vrsto let aktivno sodeluje s spletno stranjo Med.over.net, kjer je moderator foruma ABC ginekologije in porodništva.

ponedeljek, 05. maj 2014

BOMO S POMOČJO MATIČNIH CELIC ŽIVELI DLJE?

Hendrikje van Andel-Schipper
Smrt je edina gotovost v življenju – pionirske raziskave krvi najstarejše Zemljanke pa dajejo namige zakaj je temu tako.

Hendrikje van Andel-Schipper, rojena leta 1890, je veljala za najstarejšo Zemljanko. Gospa s popolnim spominom in zdravim krvnim obtokom je živela do leta 2005, svoje telo pa  zapustila znanosti in skupaj s sorodniki privolila, da se vsi znanstveni izsledki javno objavijo.
Znanstveniki so na podlagi njene krvi ugotovili, da je naša življenjska doba pogojena z zmožnostjo obnavljanja tkiva, ki ga napajajo matične celice. Ko se matične celice izčrpajo, kar vpliva na njihovo življenjsko dobo, preminejo in s tem postopoma zmanjšujejo zmožnost telesa pri regeneraciji pomembnega tkiva in celic v krvi.

V primeru van Andel-Schipper-jeve je bilo ugotovljeno, da je v njeni jeseni življenja, približno dve tretjini belih krvničk izviralo iz zgolj dveh matičnih celic. To namiguje na dejstvo, da se je večina matičnih celic, ki jih je imela ob rojstvu, že izčrpala in preminila.

Vodja raziskovalne ekipe univerzitetnega medicinskega centra v Amsterdamu, Henne Holstege, se sprašuje, ali obstaja meja števila delitev matičnih celic in ali to pomeni, da obstajajo meje človeškega življenja: 

»Ali to dejstvo lahko obidemo s ponovno napolnitvijo s celicami, ki smo jih shranili v mladosti?«

Drug dokaz za izčrpanost matičnih celic so bili telomeri - zaščitni končiči na kromosomih, Andel-Schipper-jeve, ki so bili močno obrabljeni. V povprečju so bili telomeri belih krvničk do 17-krat krajši od telomerov možganskih celic, ki se v toku življenja skoraj ne podvajajo.

Ekipa je našla matične celice, ki proizvajajo bele krvničke s pomočjo vzorca mutacij znotraj krvnih celic. Vzorec je bil podoben v vseh celicah, tako da so raziskovalci zaključili, da le-te izvirajo iz dveh sorodnih 'izvornih' matičnih celic.

»Rojeni smo s približno 20.000 krvnimi matičnimi celicami in v vsakem trenutku jih okoli 1000 sodeluje pri obnavljanju krvi« pravi Holstegejeva. Skozi življenje se število aktivnih matičnih celic skrči, zaščitni končiči na kromosomih pa se skrajšajo do točke svoje smrti – točke, ki jo imenujemo celična izčrpanost.

Primer Andel-Schipper-jeve je prvi takšnih, kjer so raziskali življenjske vzorce 'somatskih' mutacij pri tako stari in zdravi osebi. Glede na dejstvo, da niso našli nobenih nevarnosti za bolezenske mutacije in možnosti raka, nakazuje da je bilo telo gospe izredno sposobno obnavljanja celic in odstranjevanja nevarnih mutacij. 

»Raziskava  je prva te vrste, saj raziskuje akumulacijo somatskih mutacij v tkivu ostarele osebe. Kjer se zgodi mutacija, tam nastane možnost za somatske mutacije, ki lahko pripelje do rakavih obolenj; sedaj smo sposobni videti njihov razpon v normalnem, ne-rakavem tkivu, kot je kri, kar pomeni, da lahko začnemo razmišljati o posledicah na zdravje« «, razloži Chris Tyler-Smith iz Wellcome Trust Sanger inštituta v Hinxtonu v Veliki Britaniji. 

Zdravljenje Alzheimerjeve bolezni
Holstegejeva je mnenja, da zaključki raziskovanj lahko spodbudijo možnosti za pomlajevanje ostarelih s pomočjo injekcij matičnih celic, ki smo jih shranili ob rojstvu ali v mladosti. Te matične celice bi bile tako brez mutacij in bi imele telomere polne velikosti; kar pa bi bilo zaenkrat možno samo s krvjo in ne drugimi tkivi. Holstegejeva upa, da bo s pomočjo genoma Andel-Schipper-jeve pomagala tistim, ki zbolijo nenavadno zgodaj in z izsledki pomagala najti ključ za gene, ki varujejo pred Alzheimerjevo boleznijo.