torek, 30. september 2014

AMERIŠKA FDA POTRDILA ZDRAVLJENJE DUCHENNOVE MIŠIČNE DISTROFIJE Z MATIČNIMI CELICAMI IZ TKIVA POPKOVNICE


Po potrditvi ameriške FDA se je v sredini septembra v kansaški Wichiti začelo zdravljenje imenovano "Alogena presaditev z mezenhimskimi matičnimi celicami iz tkiva popkovnice za bolnika z Duchennovo mišično distrofijo."

Ryan Benton, 28- letnik iz ameriške Wichite, je bil diagnosticiran z Duchennovo mišično distrofijo, ko je bil star tri leta. Duchennova mišična distrofija je ena izmed oblik mišične distrofije, ki prizadene približno 1 na 3.600 fantov. Povzroča degeneracijo mišičnega tkiva ter sčasoma smrt. Smrt navadno nastopi do 25-ega leta, zdravila pa zaenkrat še ni. Simptomi se lahko pojavijo pri fantkih pred šestim letom starosti. Z laboratorijskim testiranjem pa se lahko mutacija določi že pri rojstvu.

"To je napredujoča bolezen, za katero je značilno, da telo nima dovolj beljakovin, imenovanih distrofen, ki pomagajo graditi in vzdrževati mišice," razloži Ryan.

Ryan in njegova družina so potrebovali kar 19 let, da so zagledali žarek upanja v boju proti posledicam te zahrbtne bolezni. Žarek upanja je pomenil let v južnoameriško Panamo, kjer je dr. Neil Riordan iz Zavoda za matične celice Ryanu injiciral darovalčeve mezenhimske matične celice, ki se nahajajo v tkivu popkovnice ob rojstvu otroka.

"Mezenhimske matične celice iz tkiva popkovnice imajo izredno močno regeneracijsko sposobnost. Izločajo namreč molekule, ki stimulirajo rast mišic. Res sem vesel, da bo ta primer zdravljenja lahko odprl vrata tudi drugim, podobnim terapijam." je dejal dr. Riordan.

Dr. Riordan je močno verjel v uspeh tovrstnega zdravljenja, zato se je povezal z dr. Van Stricklandom, specialistom za alergije in imunologijo iz Wichite. S skupnimi močmi jima je uspelo pridobiti potrditev FDA za prvo takšno zdravljenje tudi v Združenih državah Amerike. Ryan je trenutno edini bolnik z dovoljenjem FDA za tovrstno poskusno zdravljenje. V naslednjih treh letih bo prejel 24 tretmajev poskusnega zdravljenja v Wichiti, pod vodstvom dr. Stricklanda.

"Če bi videli Ryana, kakšen je bil pred zdravljenjem, in kakšen je sedaj, ne bi verjeli, da gre za isto osebo. Če bo zdravljenje napredovalo po takšni stopnji, ne vidim razloga, da Ryan z leti ne bi ponovno hodil." je delaj Ryanov brat Blake.

"Tako močno privoščim vsakemu od diagnosticiranih bolnikov, da bi lahko svoje starše vprašali – Hej, kaj nisem imel mišične distrofije, ko sem bil mlajši? In bi starši dejali – Res je, vendar smo te pozdravili. To bi bilo res neverjetno in močno verjamem, da tudi mogoče." je optimistično dejal Ryan, ko se ja zazrl v prihodnost.

Trenutno se po svetu odvija več kot 4.000 kliničnih raziskav z mezenhimskimi matičnimi celicami, pomen teh edinstvenih celic pa je vsako leto večji. Odličen vir teh celic pa je tkivo popkovnice, ki ga je mogoče ob rojstvu tudi shraniti

Vir: www.prweb.com

četrtek, 04. september 2014

1 OD 500 OTROK S CEREBRALNO PARALIZO

4. septembra obeležujemo Svetovni dan cerebralne paralize, ki skozi različne aktivnosti društev in neprofitnih organizacij opozarja na težave bolnikov in njihovih družin ter skuša tudi na ta način vplivati na izboljšanje kakovosti njihovega življenja. V Sloveniji je več kot 4.000 oseb s cerebralno paralizo, statistično gledano pa ta nevrološka motnja prizadene 1 od 500 otrok.. Uporabo matičnih celic za zdravljenje cerebralne paralize raziskujejo v številnih kliničnih študijah po svetu. Prvi poročani rezultati so spodbudni in raziskovalci menijo, da lahko matične celice predstavljajo pomembno terapevtsko možnost obnavljanja živčnega tkiva in zdravljenja poškodb možganov.

Pri cerebralni paralizi gre za nepravilnosti v razvoju možganov na področjih, ki kontrolirajo gibanje; z leti ne napreduje in ni nalezljiva. Izraz označuje široko skupino nepopravljivih okvar možganov, ki navadno nastanejo kot posledica delovanja škodljivih dejavnikov med nosečnostjo, med porodom ali v času do 3. leta starosti otroka. Okvara nastane še preden se možgani funkcionalno usposobijo in dokončno razvijejo. Med 70 – 80 % primerov izvira iz časa nosečnosti (prenatalni vzroki), 10 % ob rojstvu (perinatalni vzroki) in 10 % po rojstvu (postnatalni vzroki). Za možgansko paralizo so v osnovi značilne motnje v gibanju in drži telesa, osnovnim simptomom in znakom pa se lahko pridružujejo tudi motnje govora, senzibilitete, učne težave ali zaostajanje v duševnem razvoju.

Za cerebralno paralizo ni standardne terapije, ki bi bila primerna za vse otroke, saj je vsak pacient unikaten. Otroci lahko napredujejo in se fizično razvijajo, ampak vsak v svojem unikatnem ritmu. Zaradi tega je zelo težko razlikovati med naravnim napredkom otroka s cerebralno paralizo in verjetnimi učinki zdravljenja.

Današnje zdravljenje je omejeno na rehabilitacijo in preprečevanje zapletov, kar sta pogosto zelo težavni nalogi. Pred kratkim pa so za zdravljenje uporabili otrokove lastne matične celice iz popkovnične krvi, ker verjamejo, da imunomodulatorni, protivnetni in regenerativni mehanizmi mezenhimskih matičnih celic, ki se nahajajo v popkovnični krvi, lahko povzročajo izboljšanje stanja bolnikov.

Prve pozitivne ugotovitve so še dodatno okrepile potrebo po kliničnih študijah, ki bodo ocenile varnost in terapevtsko učinkovitost zdravljenja.

Več o spodbudnih raziskavah na področju  zdravljenja cerebralne paralize z matičnimi celicami iz popkovnične krvi na spodnji povezavi:
neocelica.si/cerebralna-paraliza-spodbudna-raziskava

sreda, 03. september 2014

PROGRAM BREZPLAČNEGA SHRANJEVANJA MATIČNIH CELIC IZ POPKOVNIČNE KRVI

V družbi Neocelica, ekskluzivnem partnerju skupine Cryo-Save, smo ponosni, da omogočamo slovenskim družinam edinstveno možnost, da s programom brezplačnega shranjevanja omogočijo pomoč svojim družinskim članom.

Program je namenjen družinam, ki želijo matične celice iz popkovnične krvi svojega novorojenčka shraniti za pomoč družinskemu članu z življenjsko nevarno boleznijo, ki jo je mogoče zdraviti z matičnimi celicami.

Ena izmed devetih družin, ki je bila del našega programa brezplačnega shranjevanja matičnih celic iz popkovnične krvi, je tudi družina Ćejvanović Harb. Tukaj je njihova zgodba. 

»V prvi nosečnosti s partnerjem nisva veliko razmišljala o možnosti hrambe matičnih celic. Potem sva dobila čudovitega fantka. Po nekaj mesecih sva izvedela, da ima najin mali sonček levkemijo. Sledila je presaditev matičnih celic, katere smo prejeli iz javne banke. Pred nami je bila dolga pot okrevanja. Čez nekaj časa sem spet zanosila. Takrat ni bilo dvomov. Takoj sva se pozanimala, kakšne so možnostih hrambe celic. Po pogovoru z zdravnikom, nama je le ta izročil napotnico ter dejal, naj pokličeva na ZZZS. Ko sem poklicala tja, nihče ni vedel nič o tej možnosti. Potem sem klicala v UKC MB, kjer so mi povedali, naj pokličem katero od zasebnih bank. 

Tako sem poklicala Neocelico. Prijazna gospa mi je lepo razložila o možnosti brezplačne hrambe matičnih celic. Bila sem zelo presenečena, hkrati neizmerno srečna, saj bi to bilo najlepše darilo za oba sinova. Takrat sem tudi izvedela, da bi hramba celic na napotnico veljala le kot rezervacija matičnih celic za obdobje 5 let, potem bi se celice " izgubile" v javni banki. Ampak ta možnost, brezplačna možnost hrambe samo za najina otroka, je za naju pomenila res veliko. Na nek način se nama je odvalil kamen od srca, saj sva vedela, da bomo imeli shranjen "zaklad", ki bi nam lahko pomagal v primeru ponovitve bolezni ali kakšne druge bolezni, ki se lahko zdravi s temi celicami … in to za oba sinova. 

Sledil je postopek hrambe matičnih celic in tkiva. Ga. Martina nama je bila ves čas v oporo. Njen odnos je zelo topel in korekten. Všeč mi je, da nama je dala tisti občutek, da je nekomu mar, da je tu za kakršnakoli vprašanja. Neocelica, z besedami se ne da opisati, kako zelo sva vam hvaležna za to neprecenljivo darilo. Hvala iz srca.«

Več o programu brezplačnega shranjevanja matičnih celic pa na spodnji povezavi:
neocelica.si/brezplacno-shranjevanje

ponedeljek, 01. september 2014

ZDRAVLJENJE ALZHEIMERJEVE BOLEZNI Z MATIČNIMI CELICAMI

Mesec september je posvečen osveščanju o Alzheimerjevi bolezni, 21. september pa je njen svetovni dan. Alzheimerjeva bolezen je ena od oblik demence, bolezen današnjega in jutrišnjega časa. Na svetu živi več 36 milijonov dementnih bolnikov. Zaradi staranja se število obolelih vsak dan povečuje in se bo do leta 2030 podvojilo, do leta 2050 pa potrojilo in doseglo 115 milijonov.

Alzheimerjeva bolezen je nevrološka motnja, napredujoče obolenje možganov, ki povzroča težave s spominom in vedenjem ter zmanjša sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. V Sloveniji je skoraj 10.000 bolnikov z Alzheimerjevo demenco, najpogosteje se pojavlja pri ljudeh starih med 65 in 70 let.

Zdravljenje Alzheimerjeve bolezni je predmet številnih študij o uporabi matičnih celic. Z zadnjo raziskavo pa se poraja vprašanje, ali bomo s pomočjo matičnih celic živeli dlje.

Hendrikje van Andel-Schipper, rojena leta 1890, je veljala za najstarejšo Zemljanko. Gospa s popolnim spominom in zdravim krvnim obtokom je živela do leta 2005, svoje telo pa zapustila znanosti in skupaj s sorodniki privolila, da se vsi znanstveni izsledki javno objavijo. Znanstveniki so na podlagi njene krvi ugotovili, da je naša življenjska doba pogojena z zmožnostjo obnavljanja tkiva, ki ga napajajo matične celice. Ko se matične celice izčrpajo, kar vpliva na njihovo življenjsko dobo, preminejo in s tem postopoma zmanjšujejo zmožnost telesa pri regeneraciji pomembnega tkiva in celic v krvi.

V primeru van Andel-Schipper-jeve je bilo ugotovljeno, da je v njeni jeseni življenja, približno dve tretjini belih krvničk izviralo iz zgolj dveh matičnih celic. To namiguje na dejstvo, da se je večina matičnih celic, ki jih je imela ob rojstvu, že izčrpala in preminila.

Vodja raziskovalne ekipe univerzitetnega medicinskega centra v Amsterdamu, Henne Holstege, se sprašuje, ali obstaja meja števila delitev matičnih celic in ali to pomeni, da obstajajo meje človeškega življenja:

»Ali to dejstvo lahko obidemo s ponovno napolnitvijo s celicami, ki smo jih shranili v mladosti?«
Holstegejeva je mnenja, da zaključki raziskovanj lahko spodbudijo možnosti za pomlajevanje ostarelih s pomočjo injekcij matičnih celic, ki smo jih shranili ob rojstvu ali v mladosti. Te matične celice bi bile tako brez mutacij in bi imele telomere polne velikosti; kar pa bi bilo zaenkrat možno samo s krvjo in ne drugimi tkivi. Holstegejeva upa, da bo s pomočjo genoma Andel-Schipper-jeve pomagala tistim, ki zbolijo nenavadno zgodaj in z izsledki pomagala najti ključ za gene, ki varujejo pred Alzheimerjevo boleznijo.

Več o Hendrikje van Andel-Schipper in raziskave o pomlajevanju s pomočjo injekcij matičnih celic pa na spodnji povezavi:

neocelica.si/bomo-s-pomocjo-maticnih-celic-ziveli-dlje