REZERVNI DELI ZA SRCE

Ronald Li

Raziskovalci matičnih celic v Hongkongu in v ZDA razvijajo postopek, s katerim naj bi "gojili" rezervne dele za srce. Kot je pred dvema dnevoma sporočil vodja raziskave Ronald Li, direktor konzorcija za regerenativno medicino s pomočjo matičnih celic Univerze v Hongkongu, utegnejo že čez pet let te "rezervne dele" testirati na ljudeh. Znanstveniki so iz matičnih celic že ustvarili osnovno srčno mišico, raziskovalci z Univerze v Hongkongu pa si zdaj prizadevajo, da bi jo še izpopolnili, in sicer tako, da bodo lahko z njo nadomestili dele srca, ki so se poškodovali ob srčnem infarktu. Njihov cilj je ustvariti naravni srčni spodbujevalec na mestu, kjer nastajajo srčni utripi.

"V kratkem času po srčnem napadu, ko je poškodba še majhna, je še možna ozdravitev. To bi bilo mogoče narediti z nekakšnim obližem, z nekaj tkiva, in tako preprečiti, da bi se poškodba večala in privedla do odpovedi srca," pojasnjuje Ronald Li in pove, da imajo že del mišice, ki bi ga lahko uporabili kot obliž. Vendar pa bi radi še izboljšali njegovo delovanje tako, da bi obliž bolje posnemal dogajanje, ki ga vidijo v srcu. "To pa zahteva še nekaj inženiringa," meni Ronald Li, direktor na omenjenem konzorciju ter profesor kardiologije na Medicinski šoli Mount Sinal v New Yorku. Je avtor več kot 70 raziskovalnih člankov. Za svoje delo je prejel več uglednih nagrad.

Njegova skupina raziskovalcev bo za izdelavo obližev za srčno mišico in za izdelavo naravnega srčnega spodbujevalca uporabila linijo odobrenih človeških zarodnih matičnih celic. Te obliže in srčne spodbijevalce bodo najprej preizkusili na prašičih. Če se bodo pri njih dobro obnesli, bodo nadaljevali s kliničnimi preizkusi na ljudeh - v teh primerih bodo pacientom presajali rezervne srčne dele, ki jih bodo ustvarili iz pacientovih lastnih matičnih celic. Nekaj vprašanj pri tem še ostaja brez odgovora, priznava Ronald Li. "Na primer ali lahko obliž ali spodbujevalec vstavimo v srce tako, da se bo vanj integriral. In če se bo integriral, kako dolgo bo trajal," opozarja Li. Za preizkuse na prašičih so se odločili zato, ker je prašičje srce tako po anatomiji kot po funkcionalnosti precej podobno človeškemu.

"Upam, da bomo v petih letih testiranja imeli nekaj vzorcev različnih prototipov, ki bi jih nato preizkusili v klinični fazi," izjavlja Ronald Li, ki je v svojo raziskovalno skupino vključil tudi znanstvenike s Harvardskega inštituta za matične celice, ameriškega državnega inštituta za zdravje (NIH) v Bethesdi, Washington, D.C., in z ameriške Medicinske šole Mount Sinai v New Yorku.

Vir: neocelica.si