SKUPINA CRYO-SAVE OB ODPRTJU NOVEGA SEDEŽA DRUŽBE NAGRADILA MLADEGA RAZISKOVALCA

Arnoud van Tulder in dr. T.H.J. Nijhuis

Vodilna mednarodna družinska banka za shranjevanje matičnih celic, skupina Cryo-Save, je v sklopu praznovanja odprtja novega sedeža družbe v Zutphen-u na Nizozemskem, dr. T.H.J. Nijhuis-u podarila nagrado za mladega raziskovalca (»Cryo-Save Young Investigator Award«).

Sedež skupine Cryo-Save v Zutphen-u na Nizozemskem je bil letošnje leto popolnoma obnovljen. Slavnostna otvoritev je potekala 22. junija, ko sta Arnoud van Tulder, izvršni direktor skupine, ter odvetnik C. Bieze, predstavnik province Gelderland, uradno odprla nov sedež družbe.

V počastitev dogodka je skupina dr. T.H.J. Nijhuis-u poleg nagrade za mladega raziskovalca podelila tudi nagrado v višini 5.000 evrov. Dr. T.H.J. Nijhuis je svoje zadnje raziskave usmeril v mezenhimske matične celice iz tkiva popkovnice in svoje delo opravlja na Erasmus Medical Center, ki je del Erasmus University of Rotterdam na Nizozemskem.

Arnoud van Tulder, izvršni direktor skupine Cryo-Save, je ob svečanem dogodku izjavil: »Ponosno objavljamo, da je dr. T.H.J. Nijhuis prejemnik letošnje nagrade za mladega raziskovalca. Raziskave so ključni del naše dejavnosti in odkritja podobna dr. Nijhuis-ovim so naše vodilo za delo v prihodnosti.«

Kot del programa za izobraževanje in ozaveščanje skupnosti je podeljevanje nagrad za mlade raziskovalce še en primer, kako skupina Cryo-Save podpira napredek pri uporabi matičnih celic na zdravstvenem področju. Cryo-Save želi izboljšati in razširiti poznavanje matičnih celic v splošni in strokovni zdravstveni javnosti, da v matičnih celicah prepoznajo potencial za zdravljenje številnih bolezni.

Vir: cryo-save.com

DEKLICI PRESADILI ŽILE, VZGOJENE IZ NJENIH LASTNIH CELIC

Pariz - Švedskim zdravnikom je uspelo neki deklici presaditi žile, ki so jih vzgojili iz njenih lastnih matičnih celic. Gre za prelomen postopek v medicini, z njim pa so deklici prihranili bolečo in tvegano presaditev žil, ki bi jih vzeli iz njenega telesa, so objavili v novi izdaji medicinske revije Lancet.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, gre za prelomno odkritje v medicini, ki bo ponudilo upanje vsem tistim, ki nimajo več zdravih žil presaditev, npr. za dializo ali za vstavljanje obvodov pri srčnih boleznih.

Sintetične žile niso najbolj uporabne, saj se pogosto mašijo, presajanje tujih žil pa pomeni, da morajo prejemniki do konca življenja jemati zdravila za zaviranje imunskega zavračanja. Zato se zdravniki običajno odločajo za presaditev žil, ki jih vzamejo iz drugega dela telesa.

V primeru desetletne deklice je zdravnikom iz univerze v Götenborgu uspelo v laboratoriju vzgojiti žilo iz njenih lastnih matičnih celic.

Deklica je morala na presaditev večje žile, ki dovaja kri v jetra na razstrupljanje. Po običajni metodi bi ji morali za nadomestno žilo vzeti veno iz vratu ali noge, pri tem pa bi tvegali težave v teh delih telesa.

Kot opisuje AFP, so se zdravniki zato odločili za vzgojitev žile. Za osnovo so vzeli devetcentimetrsko žilo od mrtvega donatorja in iz nje odstranili vse še žive celice. Nato pa so v tkivo vstavili matične celice, ki so jih pridobili iz kostnega mozga deklice.

Dva tedna kasneje je zrasla nova žila, ki so jo nato deklici uspešno vstavili. Normalen krvotok se je vzpostavil praktično takoj, deklica pa ni imela nobenih zapletov, so še zapisali zdravniki v znanstveni reviji.

Vir: dnevnik.si

JAPONSKI ZNANSTVENIKI IZ MATIČNIH CELIC USTVARILI JETRA

Tokio - Japonskim znanstvenikom je uspelo, da so iz matičnih celic ustvarili delujoča človeška jetra. S tem so se povečala upanja o izdelavi umetnih organov za tiste, ki potrebujejo presaditve organov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Skupina znanstvenikov je pluripotentne matične celice (iPS) presadila v telo miši, kjer so zrasle v majhna, a delujoča človeška jetra, sposobna sinteze proteinov in razstrupljanja zdravil. Celice so miši presadili v glavo, da bi tako izkoristili povečan pritok krvi, jetra pa so zrasla do velikosti petih milimetrov, je sporočil vodja znanstvenikov Hideki Taniguči z univerze Jokohama.

Po mnenju strokovnjakov gre za preboj pri izdelavi umetnih človeških organov. Zdravniki se namreč nenehno soočajo s pomanjkanjem človeških organov, ker je ustreznih donatorjev za presaditve bistveno manj od potreb.

Japonski časnik Jomiuri je ob tem zapisal, da gre za "pomemben most med osnovnimi raziskavami in kliničnim pristopom", a bo potrebno premagati še številne izzive, preden bo to postalo medicinska praksa.

Dve skupini znanstvenikov, ena v ZDA in druga na Japonskem, sta celice iPS odkrili leta 2006.

Vir: dnevnik.si