 |
| Družina Pavlin Šulek |
Miriam Pavlin Šulek in Rok Pavlin, starša štirih. Preberite njuno razmišljanje o shranjevanju matičnih celic pri družbi Neocelica.
Vaša družina je pa res nekaj posebnega. Kar štirje otroci v obdobju petih let! Verjamemo, da zna biti naporno. Kako se počutita kot starša tem štirim zakladom?
Rok: Utrujena, zaskrbljena, srečna. Kar v tem vrstnem redu. Pravzaprav je težko ugotoviti, kako se počutiš. Zanima te samo, kako se imajo oni. Ves čas si zaskrbljen, seveda dokler se zaenkrat trije hodeči čmrlji ne spravijo nate. Toliko se nisva nikoli v življenju smejala, kot se sedaj.
Miriam: Ja, utrujeno je gotovo prvi odgovor, ki mi pade na pamet. Srečno, zadovoljno in pogosto zelo zaskrbljeno. Bi rekla, da nekako tako kot vsaka druga mama, ne glede na to, koliko je otrok. Je pa res, da je naše življenje do zdaj bolj kot to, koliko malčkov je na kupu, zaznamovalo to, da imata dve izmed njih vsaka svoje zdravstvene posebnosti, zaradi katerih smo redni gostje pediatrične klinike, kar je za nas že logistično pravi mali projekt. Enako velja za življenje v strogem centru Ljubljane, brez dvigala ali dostopa z avtom.
Ob rojstvu vseh štirih otrok ste shranili matične celice iz popkovnične krvi. Lahko poveste, kaj vas je prepričalo v odločitev za shranitev?
Rok: Pravzaprav je Miriam mene. V času prve nosečnosti se je odločila za shranitev matičnih celic, ker je ta možnost obstajala.
Miriam: Ko sem v prvi nosečnosti nekje prebrala, da ta možnost obstaja, sploh nisem kaj dosti razmišljala. Preprosto se ne bi rada nikdar v življenju znašla v situaciji, ko bi mojemu otroku takšne matične celice lahko pomagale, pa jih nimamo, čeprav je obstajala možnost, da bi jih imeli. Pri vseh nadaljnjih je bila logika še bolj preprosta – če ima to eden, bodo imeli tudi drugi. Vprašanje je bilo vedno zgolj finančno. Štiri shranitve matičnih celic v dobrih štirih letih so poleg vseh ostalih stroškov res ogromen zalogaj.
Ste se o shranjevanju matičnih celic pogovarjali s sorodniki, znanci, zdravniki, ali je bila odločitev sprejeta na podlagi preučevanja obstoječih zapisov o matičnih celicah in zdravljenju z matičnimi celicami?
Rok: Iz shranjevanja matičnih celic nikoli nisem delal nobene znanosti oziroma projekta. Zdelo se mi je skoraj samo po sebi umevno, da jih shraniva in s tem otroku kupiva varovalko, za katero upava, da je nikoli ne bo izkoristil.
Kje vidite največjo korist shranjevanja matičnih celic?
Miriam: Morda bo zvenelo čudno, ampak iskreno upam, da moji otroci od njih ne bodo imeli nobene koristi, preprosto zato, ker jih ne bodo potrebovali. Malo je ironično, da imamo dve deklici na hematoonkološkem oddelku pediatrične klinike, kjer je vse polno otrok, ki jih zdravijo z matičnimi celicami, mi pa si z njimi zaenkrat ne moremo nič pomagat. Ampak kaj vem, kje bo medicina čez deset let.
Kaj svetujete bodočim staršem, ki so glede shranjevanja matičnih celic še neodločni?
Rok: Težko karkoli svetujem. Naj se odločijo tako, da bodo s svojo odločitvijo pomirjeni.
Miriam: Res je, to so odločitve, glede katerih ne bi hotela vplivati na nikogar. Gotovo naj se dobro pozanimajo glede vsega, kar se jim zdi pomembno. In se odločijo tako, da bodo s svojo odločitvijo pomirjeni. Jaz sem.
Se boste v primeru petega otroka ravno tako odločili za shranitev?
Rok: Khm, peti otrok? :)
Miriam: Prav res, nimam niti prostora razmišljat o čem takem :) Zelo hipotetično pa velja še bolj kot za vse ostale otroke, le finančno vprašanje.
Hvala za vaš čas!
Ekipa Neocelice
