PRVI UMETNI ŽELODEC IZ ČLOVEŠKIH MATIČNIH CELIC

Znanstvenikom je uspelo iz človeških matičnih celic vzgojiti tkivo želodca.

Ameriškim raziskovalcem iz države Ohio je kot prvim uspelo vzgojiti umetno tkivo želodca. Za poskus so uporabili človeške pluripotentne matične celice, ki se lahko razvijejo v katerekoli celice človeškega telesa. Znanstveniki so pod vodstvom Yane Zavros z Univerze v Cincinnatiju in Jamesa Wellsa iz Otroške bolnišnice v Cincinnatiju razvili postopek diferenciacije matičnih celic za pridobitev želodčnih celic. Po 34-ih dneh so matične celice razvile v organoid, manjši košček želodčnega tkiva.

"Do te študije še nikomur ni uspelo iz človeških pluripotentnih matičnih celic ustvariti želodčnih celic," je dejal Wells. "Poleg tega smo ugotovili, kako spodbujati nastanek tridimenzionalnega želodčnega tkiva, ki ima izredno zapleteno zgradbo in celično sestavo."

"Odkritje bo v pomoč pri preučevanju bolezni želodca, preučevanje okužbe s H. pylori bakterijo, ki je ena izmed glavnih vzrokov raka na želodcu, ter preučevanje nekaterih temeljev sladkorne bolezni povezanih z debelostjo ," je zaključili Wells, glavni raziskovalec in znanstvenik v oddelku za razvojno biologijo in endokrinologijo Otroške bolnišnice v Cincinnatiju, ki po treh letih raziskovanja diferenciacije matičnih v želodčne celice, verjame, da so z ekipo odkrili postopek, ki bo v prihodnje široko uporabljen po celem svetu.

To pa ni prvič, da je znanstvenikom uspelo iz matičnih celic vzgojiti miniaturne organe. Španka Claudia Castillo je leta 2008 kot prvi človek dobila v laboratoriju vzgojeni organ. Skupina zdravnikov, ki jih je vodil dr. Paolo Macchiarini, je za mehanični okvir organa še uporabila darovalca. Njegov sapnik so s posebnim postopkom očistili vseh celic in vanj naselili celice 30-letne Claudie. S tem so njeno telo toliko preslepili, da je darovani organ prepoznalo kot lastnega in ga ni zavrnilo.

Že tri leta pozneje je Macchiarini 36-letnemu bolniku na švedski univerzitetni bolnišnici Karolinska v Stockholmu vsadil prvi povsem umetno narejeni sapnik. Material iz umetnih polimerov, ki imajo na milijone majhnih lukenj, so razvili britanski raziskovalci. Sintetični sapnik so nato prevlekli z matičnimi celicami, pridobljenimi iz bolnikovega kostnega mozga. V Franciji so lani s podobnim postopkom 78-letnemu bolniku vsadili še prvi umetni bronhij.

Leta 2013 so na Univerzi v Queenslandu vzgojili miniaturno ledvico in jo uspešno presadili v podgano. Ekipi znanstvenikov z japonske univerze v Jokohami pa je istega leta z mešanjem treh vrst matičnih celic uspelo ustvariti jetra, ki so jih uspešno presadili v miš.

Vir: theguardian.com

»MESECI OZAVEŠČANJA O VREDNOSTI POPKOVNIČNE KRVI« SKUPINE CRYO-SAVE

Skupina Cryo-Save ozavešča javnosti o pomenu shranjevanja popkovnične krvi in terapijah z matičnimi celicami z organizacijo strokovnih konferenc in dogodkov v vzhodni in južni Evropi.

Z velikim veseljem objavljamo, da skupina Cryo-Save kot izraz podpore ozaveščanju, vzpodbujanja raziskav in napredka na področju shranjevanja popkovnične krvi in terapij z matičnimi celicami v mesecih septembru in oktobru sodeluje na strokovnih dogodkih na Cipru, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Madžarskem.

Matične celice postajajo vedno bolj pomembne na področju medicine kot način zdravljenja vedno širšega nabora malignih in nemalignih bolezni, kot so levkemije in druge vrste otroških rakov. Bolnike, ki so trpeli za srpastocelično anemijo, po zdravljenju z matičnimi celicami smatrajo za ozdravljene. Po svetu trenutno poteka več kot 4.000 kliničnih študij, pri katerih uporabljajo matične celice iz popkovnične krvi. Med njimi so pomembne za zdravljenje bolezni kot so cerebralna paraliza, sladkorna bolezen in avtizem. Veliko več kliničnih študij pa načrtujejo.

»Skupina Cryo-Save si prizadeva, da medicinsko skupnost obvešča o napredku v regerenativni medicini, kar za paciente, katerih bolezen je mogoče zdraviti z matičnimi celicami, tudi pomeni boljšo informiranost« pravi dr. Cherie Daly, Cryo-Save direktorica za medicinske zadeve. »Dogodki in kongresi, ki bodo del »Mesecev o ozaveščanju o vrednosti popkovnične krvi«, želijo dvigniti zavedanje o vplivu in smiselnosti raziskav in aplikacij z matičnimi celicami.« Skupina Cryo-Save bo nadaljevala svoje prizadevanje k promoviranju shranjevanja popkovnične krvi in matičnih celic tudi po »Mesecih ozaveščanja o popkovnični krvi« z aktivnostmi, namenjenimi bodočim staršem.

Poldnevna konferenca 15. septembra 2012 v Limassol-u na Cipru je bila priložnost za pogovor z strokovnjaki, specializiranimi za področje matičnih celic, o najnovejših aplikacijah in zakonskih zahtevah na področju popkovnične krvi in tkiva popkovnice. Dr. Cherie Daly, Cryo-Save direktorica za medicinske zadeve, članica foruma ITERA (International Tissue Engineering Research Association), članica nadzornega odbora Parents’ Guide to Cord Blood Foundation, in dr. Sally Sennitt, direktorica laboratorija Cryo-Save, sta na dogodku osebno predstavili tematiko.

Tretja mednarodna konferenca o regerenativni medicini z naslovom: Matične celice, genetski inženirinig in biotehnologije bo potekala 21. septembra v Banja Luki v Bosni in Hercegovini. Arnoud van Tulder, izvršni direktor skupine Cryo-Save bo predstavil temo »Pomembnost družinskega shranjevanja matičnih celic: Več kot 10 let vodilnih izkušenj.« Ostali ugledni mednarodni strokovnjaki bodo predavali o tematikah kot so: uporaba popkovnične krvi, terapije z matičnimi celicami in farmakogenetiki.

Z namenom razširiti predstave in znanje na področju regerenativne medicine, genetike in kliničnih aplikacij, bo Cryo-Save Srbija 4. oktobra v Beogradu organizirala že peti Mednarodni simpozij o regenerativni in personalizirani medicini. Vodilni znanstveniki s področja kot na primer prof.dr. Daniel Surbek z univerze v Bern-u, v Švici in Maja Stojiljković Petrović, dr. IMGGE, z univerze v Beograd-u bodo na simpoziju predstavili svoje raziskave in druga dela s področja aplikacij matičnih celic in tkivnega inženirstva.

Sejtbank, izpostava skupine Cryo-Save na Madžarskem od 29. do 31. oktobra v Budimpešti organizira konferenco »Od rojstva do tretjega leta starosti«. Konferenca se bo osredotočala na zgodnje ukrepanje pri otrocih, mednarodne izkušnje in rezultate raziskav ter trenutne domače in regijske prakse s področja terapij z matičnimi celicami (s poudarkom na madžarskih). Dr. Cherie Daly, Cryo-Save direktorica za medicinske zadeve, bo predstavila temo »Vloga popkovnične krvi v neonatalini in pediatrični negi«.

ZDRAVLJENJE SLADKORNIH BOLNIKOV Z MATIČNIMI CELICAMI

Ena najnovejših terapij je terapija z matičnimi celicami, ki jo med drugim izvajajo v Nemčiji v Xcell-Centru za zdravljenje sladkorne bolezni z matičnimi celicami. Matične celice vbrizgavajo v trebušno arterijo preko katetra. Bolnikom, pri katerih ne morejo varno opraviti katerizacije, vbrizgajo matične celice intravensko. Obe metodi sta ambulantni, po posegu pa morajo bolniki počivati še 4-5 dni. Pred presaditvijo matičnih celic opravijo krvne in druge preiskave na kliniki. Nato sledi odvzem kostnega mozga. Kostni mozeg pridobijo iz medenice bolnika. S pomočjo tanke igle naredijo majhno punkcijo v lokalni anesteziji.

Iz odvzetega kostnega mozga pridobijo matične celice in določijo njihovo količino in kakovost. Te celice imajo seveda potencial, da se pretvorijo v različne vrste človeških celic in so sposobne izvesti tudi regeneracijo poškodovanih celic, v tem primeru beta celic trebušne slinavke, ki tvorijo inzulin. Sledi presaditev matičnih celic, ki jih vsadijo v arterijo trebušne slinavke v lokalni anesteziji z uporabo katetra. Skozi kateter nato vbrizgajo telesu lastne matične celice. Postopek traja približno 90 minut. Potem bolnik počiva v sobi za okrevanje približno 2-3 ure. Bolniki, ki jim ne morejo opraviti angiografije, npr. pri težavah z ledvicami, imajo na voljo alternativno intravenozno presaditev matičnih celic.

40 odstotkov vseh bolnikov je bilo pred tem zdravljenih z inzulinom (tip 1), 60 odstotkov bolnikov pa je bilo neodvisnih od inzulina (tip 2), večina je bila moških v povprečni starosti 51 let (podatki so za 50 bolnikov, ki so se v letu 2009 tam zdravili).

Približno tretjini pacientov, zdravljenih z inzulinom, se je po zdravljenju z matičnimi celicami stanje izboljšalo, pri bolnikih, ki niso jemali inzulina, pa se je stanje izboljšalo pri dveh tretjinah. Na splošno so bolniki poročali o stabilnejši ravni glukoze v krvi, nižji glukozi v krvi na tešče, zmanjšale so se bolečine v nogah, znižal se je krvni tlak in manj je bilo hipoglikemij.

Vir: ABC zdravja plus, 3.11.2011, stran 38