NOVO UPANJE ZA ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI

Odkritje matičnih celic in možnost njihove uporabe pri zdravljenju diabetesa je bistveno vplivala na iskanje najbolj optimalne terapije, ki bi bolnikom diagnosticiranim s to boleznijo, izboljšala kakovost življenja. Trenutno poteka vsaj 20 kliničnih študij, ki raziskujejo uporabo matičnih celic iz popkovnične krvi za zdravljenje diabetesa, mnogo pa tudi takšnih, ki raziskujejo možnost uporabe matičnih celic iz drugih virov.

S Harvarda prihajajo spodbudne novice za bolnike z diabetesom tipa 1. Tamkajšnja raziskovalna ekipa je pred kratkim sporočila, da jim je uspel ogromen korak naprej v prizadevanju, da bi našli resnično učinkovito terapijo za zdravljenje te bolezni. Iz embrionalnih matičnih celic so namreč ustvarili pomembne beta celice, ki proizvajajo inzulin.

Iz embrionalnih matičnih celic so znanstveniki prvič, v količinah, ki so potrebne za transplantacijo in farmacevtske namene, ustvarili človeške beta celice, ki proizvajajo inzulin in so v veliki večini enake normalno delujočim človeškim beta celicam.

Diabetes je ena izmed najpogostejših bolezni na svetu. Za njo boleha približno 3% svetovne populacije. Od tega je kar 10-20% diabetesa tipa I in 80-90% tipa II. Gre za avtoimunsko bolezen, ki je diagnosticirana pri otrocih in mladostnikih ter je posledica selektivnega uničenja beta celic, ki producirajo inzulin. Gre za obliko sladkorne bolezni, pri kateri trebušna slinavka ne proizvaja inzulina, ki je nujno potreben za znižanje krvnega sladkorja. Bolezen se navadno pojavi v otroštvu oziroma puberteti, zato jo imenujemo tudi juvenilni diabetes. Na razvoj bolezni pomembno vplivajo dejavniki okolja ter genetski faktorji. Za diabetes tipa 1 še ni zdravila, ga pa lahko preko prilagojene prehrane in aplikacij inzulina uspešno obvladujemo. Omenjena harvardska raziskava predstavlja revolucionarno odkritje zadnjih 30-ih let na področju zdravljenja diabetesa tipa 1, saj dolgoročno obljublja nadomestilo injekcij inzulina s pomočjo človeku naravnih matičnih celic.

Doug Melton

Doug Melton, oče, profesor in sestavni del raziskovalne ekipe na Harvardu, je ob postavljeni diagnozi sladkornega diabetesa tipa 1 pri svojem 10-letnem sinu, svojo kariero posvetil iskanju zdravila.

"Trenutno smo zgolj en korak stran od ciljne črte", je dejal Melton, čigar hči Ema prav tako boleha za diabetesom tipa 1.

"Navdušen sem, da nam je uspelo nekaj, v kar je večina dvomila. To spoznanje me razveseljuje in daje nov zagon." je nad izsledki raziskave navdušen Melton.

Elaine Fuchs

Elaine Fuchs, profesorica iz Univerze Rockefeller, ki sicer ni bila vključena v raziskovanje dotičnega področja je delo harvardske ekipe pohvalila kot "eno - do danes - najpomembnejših napredkov na področju matičnih celic, zato ekipi, skupaj s preostalim svetom, čestita za ta izjemen dosežek.

"Že desetletja poskušajo znanstveniki ustvariti beta celice trebušne slinavke, ki bi bile sposobne proizvajati inzulin. Melton in njegovi kolegi so sedaj premagali to oviro in odprli vrata za iskanje zdravila in presejalne terapije za sladkorno bolezen." je zaključila Fuchsova.

Vir: http://www.isscr.org/home/about-us/news-press-releases/2014/2014/10/09/from-stem-cells-to-billions-of-human-insulin-producing-cells

MATIČNE CELICE LAHKO NADOMESTIJO ZDRAVILA PROTI ZAVRNITVI ORGANA

Matične celice

Izsledki študije, ki so jo opravili znanstveniki Inštituta za raziskave diabetesa pri Univerzi Miami, ZDA, in kitajske Univerze Xiamen, so pokazali, da bi lahko mezenhimske matične celice nadomestile močna zdravila proti zavrnitvi, ki jim morajo jemati bolniki po presaditvi organov. Gre za pionirsko študijo, v katero so vključili bolnike po presaditvi ledvice, izsledki, ki so jih marca objavili v ugledni ameriški medicinski reviji JAMA, pa lahko korenito preobrazijo prihodnost presajanja organov.

Bolniki, ki jim presadijo organ, morajo prejemati imunosupresivno terapijo, ki oslabi njihov imunski sistem do te mere, da ne zavrne presajenega organa. Ta zdravila sicer izboljšajo delovanje presadka in zmanjšajo tveganje za zavrnitev, vendar po drugi strani povečajo tveganje za razvoj nevarnih stranskih učinkov, kot so okužbe in toksičnost za druge organe. Da bi zmanjšali ali odstranili te neželene učinke, strokovnjaki Inštituta za raziskave diabetesa in sodelujoči raziskovalni centri po svetu raziskujejo varnejše metode za preprečevanje zavrnitve presajenega organa, pri čemer so se usmerili na celice v telesu, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, kot so mezenhimske matične celice.

Te celice se lahko diferencira v kost, hrustanec, maščobo in druga telesna tkiva. Te celice imajo tudi vrsto drugih ugodnih terapevtskih lastnosti, kot so njihova sposobnost, da uravnavajo imunski sistem s tem, da zavrejo razmnoževanje T-celic, odstranijo bolezen presadka proti gostitelju, omejijo citotoksična vnetja in stimulirajo ustvarjanje novih krvnih žil.

"Ta študija predstavlja pomemben korak k oblikovanju pristopov na osnovi celic, ki bodo nekega dne omogočili transplantacijo brez potrebe po dosmrtnem jemanju zdravil proti zavrnitvi organa," je povedal prof. Camillo Ricordi, direktor Inštituta za raziskovanje diabetesa in centra za presaditev celic pri Univerzi v Miamiju. Študija spada v sklop prizadevanj Zveze inštitutov za raziskavo diabetesa in Alianse za ozdravitev, ki si prizadevata, da bi z raziskavami potrdili varnost in učinkovitost uporabe celične terapije za zmanjšanje uporabe imunosupresivnih zdravil pri transplantacijah. Transplantacija brez uporabe imunosupresivnih zdravil je tudi glavni cilj vseh raziskovalnih pristopov do presaditve celic, ki proizvajajo inzulin, pri bolnikih z diabetesom tipa 1 in 2.

V zgoraj omenjeni študiji so bolniki, ki so jim presadili ledvico živega sorodnika, ob presaditvi z običajnim odmerkom imunosupresivnega zdravila dobili tudi odmerek njihovih lastnih mezenhimskih matičnih celic iz kostnega mozga. Leto dni po presaditvi se je izkazalo, da so ti bolniki doživeli manj akutnih zavrnitvenih reakcij, manj okužb in imeli boljše delovanje presadka kot bolniki, ki so prejeli standardno imunosupresivno terapijo. Prav tako v prvih 12 mesecih niso opazili stranskih učinkov, ki bi bili povezani s terapijo z mezenhimskimi matičnimi celicami.

Paciente bodo spremljali še naprej in ocenili dolgoročni vpliv na delovanje in preživetje presajenega organa. Če se bo izkazalo, da je terapija varna tudi na dolgi rok, bi lahko z njeno pomočjo izboljšali rezultate transplantacij, saj bi se zmanjšala tveganja, ki jih prinaša imunosupresivna terapija.

Vir: dnevnik.si

ZDRAVLJENJE SLADKORNIH BOLNIKOV Z MATIČNIMI CELICAMI

Ena najnovejših terapij je terapija z matičnimi celicami, ki jo med drugim izvajajo v Nemčiji v Xcell-Centru za zdravljenje sladkorne bolezni z matičnimi celicami. Matične celice vbrizgavajo v trebušno arterijo preko katetra. Bolnikom, pri katerih ne morejo varno opraviti katerizacije, vbrizgajo matične celice intravensko. Obe metodi sta ambulantni, po posegu pa morajo bolniki počivati še 4-5 dni. Pred presaditvijo matičnih celic opravijo krvne in druge preiskave na kliniki. Nato sledi odvzem kostnega mozga. Kostni mozeg pridobijo iz medenice bolnika. S pomočjo tanke igle naredijo majhno punkcijo v lokalni anesteziji.

Iz odvzetega kostnega mozga pridobijo matične celice in določijo njihovo količino in kakovost. Te celice imajo seveda potencial, da se pretvorijo v različne vrste človeških celic in so sposobne izvesti tudi regeneracijo poškodovanih celic, v tem primeru beta celic trebušne slinavke, ki tvorijo inzulin. Sledi presaditev matičnih celic, ki jih vsadijo v arterijo trebušne slinavke v lokalni anesteziji z uporabo katetra. Skozi kateter nato vbrizgajo telesu lastne matične celice. Postopek traja približno 90 minut. Potem bolnik počiva v sobi za okrevanje približno 2-3 ure. Bolniki, ki jim ne morejo opraviti angiografije, npr. pri težavah z ledvicami, imajo na voljo alternativno intravenozno presaditev matičnih celic.

40 odstotkov vseh bolnikov je bilo pred tem zdravljenih z inzulinom (tip 1), 60 odstotkov bolnikov pa je bilo neodvisnih od inzulina (tip 2), večina je bila moških v povprečni starosti 51 let (podatki so za 50 bolnikov, ki so se v letu 2009 tam zdravili).

Približno tretjini pacientov, zdravljenih z inzulinom, se je po zdravljenju z matičnimi celicami stanje izboljšalo, pri bolnikih, ki niso jemali inzulina, pa se je stanje izboljšalo pri dveh tretjinah. Na splošno so bolniki poročali o stabilnejši ravni glukoze v krvi, nižji glukozi v krvi na tešče, zmanjšale so se bolečine v nogah, znižal se je krvni tlak in manj je bilo hipoglikemij.

Vir: ABC zdravja plus, 3.11.2011, stran 38