Matične celice |
Bolniki, ki jim presadijo organ, morajo prejemati imunosupresivno terapijo, ki oslabi njihov imunski sistem do te mere, da ne zavrne presajenega organa. Ta zdravila sicer izboljšajo delovanje presadka in zmanjšajo tveganje za zavrnitev, vendar po drugi strani povečajo tveganje za razvoj nevarnih stranskih učinkov, kot so okužbe in toksičnost za druge organe. Da bi zmanjšali ali odstranili te neželene učinke, strokovnjaki Inštituta za raziskave diabetesa in sodelujoči raziskovalni centri po svetu raziskujejo varnejše metode za preprečevanje zavrnitve presajenega organa, pri čemer so se usmerili na celice v telesu, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, kot so mezenhimske matične celice.
Te celice se lahko diferencira v kost, hrustanec, maščobo in druga telesna tkiva. Te celice imajo tudi vrsto drugih ugodnih terapevtskih lastnosti, kot so njihova sposobnost, da uravnavajo imunski sistem s tem, da zavrejo razmnoževanje T-celic, odstranijo bolezen presadka proti gostitelju, omejijo citotoksična vnetja in stimulirajo ustvarjanje novih krvnih žil.
"Ta študija predstavlja pomemben korak k oblikovanju pristopov na osnovi celic, ki bodo nekega dne omogočili transplantacijo brez potrebe po dosmrtnem jemanju zdravil proti zavrnitvi organa," je povedal prof. Camillo Ricordi, direktor Inštituta za raziskovanje diabetesa in centra za presaditev celic pri Univerzi v Miamiju. Študija spada v sklop prizadevanj Zveze inštitutov za raziskavo diabetesa in Alianse za ozdravitev, ki si prizadevata, da bi z raziskavami potrdili varnost in učinkovitost uporabe celične terapije za zmanjšanje uporabe imunosupresivnih zdravil pri transplantacijah. Transplantacija brez uporabe imunosupresivnih zdravil je tudi glavni cilj vseh raziskovalnih pristopov do presaditve celic, ki proizvajajo inzulin, pri bolnikih z diabetesom tipa 1 in 2.
V zgoraj omenjeni študiji so bolniki, ki so jim presadili ledvico živega sorodnika, ob presaditvi z običajnim odmerkom imunosupresivnega zdravila dobili tudi odmerek njihovih lastnih mezenhimskih matičnih celic iz kostnega mozga. Leto dni po presaditvi se je izkazalo, da so ti bolniki doživeli manj akutnih zavrnitvenih reakcij, manj okužb in imeli boljše delovanje presadka kot bolniki, ki so prejeli standardno imunosupresivno terapijo. Prav tako v prvih 12 mesecih niso opazili stranskih učinkov, ki bi bili povezani s terapijo z mezenhimskimi matičnimi celicami.
Paciente bodo spremljali še naprej in ocenili dolgoročni vpliv na delovanje in preživetje presajenega organa. Če se bo izkazalo, da je terapija varna tudi na dolgi rok, bi lahko z njeno pomočjo izboljšali rezultate transplantacij, saj bi se zmanjšala tveganja, ki jih prinaša imunosupresivna terapija.
Vir: dnevnik.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar