Prikaz objav z oznako kostni mozeg. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako kostni mozeg. Pokaži vse objave

sreda, 15. maj 2013

DVELETNI DEKLICI IZ MATIČNIH CELIC USTVARILI SAPNIK


Hannah Warren
Dveletni deklici, ki se je rodila brez sapnika, so zdravniki ustvarili novega in to iz njenih lastnih matičnih celic – s tem je postala najmlajša prejemnica tega eksperimentalnega zdravljenja.
Hannah Warren ni bila zmožna dihati, jesti, piti in pogoltniti vse od svojega rojstva v Južni Koreji leta 2010. Do operacije v Central Illinois Hospital je vse življenje preživela v bolnišnici v Seul-u. Tamkajšnji zdravniki so njenima staršema dejali, da zanjo ni upanja in da verjetno ne bo preživela.

Matične celice so s posebnim postopkom odvzeli iz kostnega mozga v njenem kolku. V manj kot tednu dni so jih namnožili in iz njih ustvarili nov sapnik. Le-tega so 9. aprila vsadili v operaciji, ki je trajala devet ur. »Prvi znaki govorijo v prid novemu sapniku,« so povedali zdravniki male Hannah. Čeprav je še vedno priklopljena na ventilator, verjamejo, da bo deklica sčasoma lahko živela normalno življenje doma.

»Občutek imamo, kot da se je ponovno rodila,« je povedal oče deklice, Darryl Warren. »Zdravniki upajo, da bo lahko počela vse, kar lahko počnejo drugi otroci, vendar je za to potreben čas. To je za nas novo upanje, katerega se oprijemamo,« je še povedal. »To je njena edina ter obenem fantastična in neverjetna možnost.«

Warren in njegova žena Lee Young-Mi sta na tiskovni konferenci komaj zadrževala solze. Hannah se je ni udeležila saj je še vedno okrevala po operaciji. Po operaciji je dobila okužbo, ki pa jo je uspešno prebolela in je zdaj že zdrava dveletna deklica. Warren upa, da jo bodo lahko prvič pripeljali domov čez dober mesec. V avgustu bo Hannah dopolnila 3 leta. »Neverjetno bo, ko bomo končno lahko skupaj, kot družina štirih,« je še povedal oče. Par ima namreč še starejšo hči.

Samo en izmed 50.000 otrok na svetu se rodi z defektom sapnika. Tehnika izdelave delov telesa iz matičnih celic se je kot uspešna izkazala že pri drugih delih telesa, sedaj pa tudi pri sapniku. Na to možnost zdravljenja nepravilnosti ob rojstvu in drugih otroških bolezni zdravniki v prihodnosti resno računajo.

Operacija je združila ekipo strokovnjakov iz celega sveta – Italijanskega kirurga, ki deluje na Švedskem in je prvi opravil tovrsten poseg, pediatričnega kirurga s Children's Hospital of Illinois v Peori-ji, ki je družino Warren spoznal na poslovni poti v Južni Koreji, in seveda deklico Hannah, rojeno novofundlandskemu možu in korejski ženi, ki sta se poročila in preselila v Južno Korejo, da bi učila angleščino. Starša Hannah sta veliko prebirala o uspehih dr. Paola Macchiarinija pri uporabi sapnikov iz matičnih celic, vendar si operacije v njegove centru, inštitutu Karolinska v Stockholmu, nista mogla privoščiti. Na pomoč je priskočil dr. Mark Holterman in se z vsemi vpletenimi dogovoril, da bodo operacijo opravili v bolnišnici v Peoriji. »Bolnišnica je prevzela vse stroške operacije,« je še povedal Holterman.

Marcchiarini je uspešno opravil že 14 operacij sapnika, tako da je uporabil pacientu lastne matične celice. Pri petih je uporabil človeško ogrodje sapnika (tako kot pri Hannah), pri devetih pa je ogrodje sapnikov pridobil od darovalcev. Povedal je, da je do sedaj umrl le en pacient oz. prejemnik novega sapnika, in sicer 30-letni moški iz Abingdoma, ki je imel operacijo novembra leta 2011, s katero so nameravali pozdraviti tudi raka sapnika v zelo pozni fazi. »Iz neznanega razloga je preminil približno štiri mesece po operaciji,« je še povedal dr. Marcchiarini.

Podobne metode so že uporabili za izdelavo mehurjev, sečnic, lansko leto na Švedskem pa tudi vene, ko so deklici novo veno ustvarili iz vene darovalca in njenih lastnih matičnih.celic. »Znanstveniki upajo, da bodo lahko kmalu s to metodo ustvarili organe, kot so na primer ledvice in jetra,« je dodal dr. Anthony Atala, direktor inštituta za regerenativno medicino na Wake Forest University. Povedal je še, da operacija na Hannah dokazuje uporabnost tehnike.

Hannah je imela že od rojstva težave z dihanjem. Zdravniki v Koreji so kmalu ugotovili, da nima sapnika. Požiralnik, ki se običajno nahaja za sapnikom in skrbi za to, da vnesena hranila dosežejo želodec, so ji spremenili tako, da so vanj vstavili cev za dihanje, ki je vodila od ust do pljuč. Korejski zdravniki so dejali, da s cevjo v požiralniku ne bo dolgo živela in da so naredili vse, kar je v njihovi moči. Hannah je presegla njihova pričakovanja in v nasprotju s slabimi napovedmi in drugimi nepravilnostmi, kot so na primer nerazvite glasilke, ki ji onemogočajo govor, živi dokaj normalno življenje. Sedaj, ko ima sapnik in lahko normalno diha, zdravniki pričakujejo, da se bodo razvile glasilke, ki bi morale normalno funkcionirati. Čaka pa jo še veliko dela z logopedom, ki jo bo učil govora.

Holterman je še povedal, da bo Hannah čez približno pet let najverjetneje potrebovala nov sapnik, saj bo starega prerasla. »Hannah diha s pomočjo ventilatorja, vendar pa od ust do pljuč nima več cevi, s katero je živela skoraj od rojstva,« je še dodal Holterman. Ni še zmožna normalno jesti, toda zdravniki so ji dovolili prvič v življenju okusiti hrano. Na njeno srečo je bil njen prvi obrok čokoladna lizika. »Vprašal sem jo, če je dobra,« je povedal oče male Hannah, »in nemudoma je prikimala.«

Vir: Foxnews.com

četrtek, 10. maj 2012

MATIČNE CELICE UČINKOVITE KOT "ZAŠČITNI OKLEP" OBOLELIH ZA RAKOM

Raziskava, ki jo je objavil zbornik Science Transitional Medicine, razlaga, kako kemoterapija ubija rakave celice, ki se hitro razmnožujejo. Obenem pa poškoduje tudi druge, zdrave telesne celice, najpogosteje je to kostni mozeg. Sedaj bi lahko pri kemoterapiji in drugih invazivnih zdravljenjih v boju proti raku zdrave celice zaščitili z matičnimi celicami.

V poskusni raziskavi so znanstveniki uporabili gensko spremenjene celice, s katerimi so zaščitili kostni mozeg. Kot je dejal britanski center za raziskovanje raka, gre za ''popolnoma nov pristop'' v zdravljenju te zahrbtne bolezni.

Telo neprestano izdeluje nove krvne celice v prazninah v kosteh, a kostni mozeg je izredno občutljiv za kemoterapijo. Kot posledica kemoterapije se zato pojavi manjše število levkocitov v krvi, kar pa povzroči večje možnosti za infekcijo, manj rdečih krvničk pa povzroči zadihanost in utrujenost.

Raziskovalci centra Fred Hutchinson Cancer Research Center so povedali, da so prav ti učinki včasih ''glavna prepreka'' v zdravljenju s kemoterapijo in morajo zaradi njih pogosto prenehati z njo.

Sedaj so izvedli poskusno raziskavo, v kateri so pacientom z možganskim tumorjem zavarovali kostni mozeg. Bolnikom so odvzeli kostni mozeg in izločili matične celice, v katere so nato vbrizgali virus, ki brani celice pred učinki kemoterapije in nato te ''okužene'' celice vbrizgali nazaj v bolnika.

''Ugotovili smo, da pacienti nato kemoterapijo prenašajo bolje in dlje.'' Bolniki so tudi živeli dlje, od povprečne življenjske dobe obolelih s takim tumorjem. Eden od njih je po tem posegu živel še več kot dve leti in pol, povprečje pa je le leto dni.

Vir: dnevnik.si

četrtek, 10. november 2011

ZDRAVLJENJE SLADKORNIH BOLNIKOV Z MATIČNIMI CELICAMI

Ena najnovejših terapij je terapija z matičnimi celicami, ki jo med drugim izvajajo v Nemčiji v Xcell-Centru za zdravljenje sladkorne bolezni z matičnimi celicami. Matične celice vbrizgavajo v trebušno arterijo preko katetra. Bolnikom, pri katerih ne morejo varno opraviti katerizacije, vbrizgajo matične celice intravensko. Obe metodi sta ambulantni, po posegu pa morajo bolniki počivati še 4-5 dni. Pred presaditvijo matičnih celic opravijo krvne in druge preiskave na kliniki. Nato sledi odvzem kostnega mozga. Kostni mozeg pridobijo iz medenice bolnika. S pomočjo tanke igle naredijo majhno punkcijo v lokalni anesteziji.

Iz odvzetega kostnega mozga pridobijo matične celice in določijo njihovo količino in kakovost. Te celice imajo seveda potencial, da se pretvorijo v različne vrste človeških celic in so sposobne izvesti tudi regeneracijo poškodovanih celic, v tem primeru beta celic trebušne slinavke, ki tvorijo inzulin. Sledi presaditev matičnih celic, ki jih vsadijo v arterijo trebušne slinavke v lokalni anesteziji z uporabo katetra. Skozi kateter nato vbrizgajo telesu lastne matične celice. Postopek traja približno 90 minut. Potem bolnik počiva v sobi za okrevanje približno 2-3 ure. Bolniki, ki jim ne morejo opraviti angiografije, npr. pri težavah z ledvicami, imajo na voljo alternativno intravenozno presaditev matičnih celic.

40 odstotkov vseh bolnikov je bilo pred tem zdravljenih z inzulinom (tip 1), 60 odstotkov bolnikov pa je bilo neodvisnih od inzulina (tip 2), večina je bila moških v povprečni starosti 51 let (podatki so za 50 bolnikov, ki so se v letu 2009 tam zdravili).

Približno tretjini pacientov, zdravljenih z inzulinom, se je po zdravljenju z matičnimi celicami stanje izboljšalo, pri bolnikih, ki niso jemali inzulina, pa se je stanje izboljšalo pri dveh tretjinah. Na splošno so bolniki poročali o stabilnejši ravni glukoze v krvi, nižji glukozi v krvi na tešče, zmanjšale so se bolečine v nogah, znižal se je krvni tlak in manj je bilo hipoglikemij.

Vir: ABC zdravja plus, 3.11.2011, stran 38

petek, 14. oktober 2011

MATIČNE CELICE IZ KOSTNEGA MOZGA UPORABNE TUDI ZA ZDRAVLJENJE AKUTNE KAPI


Uporaba pacientu lastnih matčnih celic iz kostnega mozga za zdravljenje akutne kapi je mogoča in varna - tako pravijo rezultati revolucionarne študije na Univerzi v Texasu.

Več si lahko preberete TUKAJ (članek je na voljo v angleškem jeziku)

Vir: Sciencedaily.com

sreda, 10. avgust 2011

KAKŠNE SO PREDNOSTI MATIČNIH CELIC IZ POPKOVNIČNE KRVI PRED MATIČNIMI CELICAMI IZ KOSTNEGA MOZGA?

  1. Matične celice iz popkovnične krvi so bolj naivne kot matične celice iz kostnega mozga oz. imajo večjo zmožnost razvoja v druge tipe celic človeškega telesa (skoraj takšno kot embrionalne ali zarodne matične celice).
  2. Odvzem matičnih celic iz popkovnične krvi je neboleč, kar v večini primerov ne drži za odvzem matičnih celic iz kostnega mozga.
  3. Veliko lažje je najti ustreznega donorja matičnih celic iz popkovnične krvi (sploh če gre za shranitev za avtologni namen (donor in prejemnik sta ista oseba)) kot matičnih celic iz kostnega mozga, saj mora biti kompatibilnost HLA pri matičnih celicah iz kostnega mozga 100%, medtem ko pri matičnih celicah iz popkovnične krvi zadošča 67% ujemanje.
  4. Matične celice iz kostnega mozga imajo večjo verjetnost za DNA nepravilnosti zaradi izpostavitve različnim okoljskim dejavnikom.
  5. Matične celice iz popkovnične krvi imajo manjšo verjetnost zavrnitve s strani prejemnika (t.i “Graft-versus-host disease”, kjer telo prejemnika zavrne oz. napade transplantirane celice).
  6. Pomanjkljivost matičnih celic iz popkovnične krvi pa je, da je enkratni vir matičnih celic oz. je njihovo število omejeno. Vendar v prihodnosti pričakujejo, da jih bo možno do določene mere namnožiti in tako zaobiti (vsaj delno) zgoraj omenjeno pomanjkljivost.

petek, 8. julij 2011

VSADILI UMETNI ORGAN

Eritrejcu, ki študira na Islandiji, je italijanski kirurg na Švedskem uspešno presadil v Veliki Britaniji izdelani umetni sapnik. Posebnost operacije je v tem, da za postopek ni potrebno čakanje na darovalca.

Brez čakanja ali zdravil

Bolniku so pred operacijo poslikali sapnik v 3D-tehniki in iz vrste stekla naredili identično kopijo. Umetni sapnik so potem namočili v raztopino, ki je vsebovala pacientove matične celice. Te so vzeli iz njegovega kostnega mozga, poroča BBC.

Po dveh dneh so se celice vsadile v milijone drobnih luknjic umetnega sapnika. Zaradi rabe lastnih celic je telo umetni organ sprejelo kot svoj, tako da bolnik ni potreboval močnih zdravil, ki bi preprečevala zavrnitev organa.

Zahvaljujoč nanotehnologiji, ki je odprla novo vejo regenerativne medicine, smo sposobni v dveh dneh izdelati po meri narejen sapnik,“ je za BBC povedal kirurg Paolo Macchiarini.
Bolnik je bolehal za rakom in bi brez operacije umrl. Zdaj, en mesec po operaciji, pa 36-letni doktorski študent Andemariam Teklesenbet Beyene dobro 
okreva.

Tudi koža ali uho

"Material se širi in krči kot žile,” je za BBC povedal britanski profesor Alex Seifalian. “Iz njega nameravamo izdelovati arterije, aorte, lahko pa iz njega naredimo tudi uho, nos, ali umetno kožo,” je prihodnost razkril Seifalian.

vir: zurnal24.si