ZDRAVLJENJE SLADKORNIH BOLNIKOV Z MATIČNIMI CELICAMI

Ena najnovejših terapij je terapija z matičnimi celicami, ki jo med drugim izvajajo v Nemčiji v Xcell-Centru za zdravljenje sladkorne bolezni z matičnimi celicami. Matične celice vbrizgavajo v trebušno arterijo preko katetra. Bolnikom, pri katerih ne morejo varno opraviti katerizacije, vbrizgajo matične celice intravensko. Obe metodi sta ambulantni, po posegu pa morajo bolniki počivati še 4-5 dni. Pred presaditvijo matičnih celic opravijo krvne in druge preiskave na kliniki. Nato sledi odvzem kostnega mozga. Kostni mozeg pridobijo iz medenice bolnika. S pomočjo tanke igle naredijo majhno punkcijo v lokalni anesteziji.

Iz odvzetega kostnega mozga pridobijo matične celice in določijo njihovo količino in kakovost. Te celice imajo seveda potencial, da se pretvorijo v različne vrste človeških celic in so sposobne izvesti tudi regeneracijo poškodovanih celic, v tem primeru beta celic trebušne slinavke, ki tvorijo inzulin. Sledi presaditev matičnih celic, ki jih vsadijo v arterijo trebušne slinavke v lokalni anesteziji z uporabo katetra. Skozi kateter nato vbrizgajo telesu lastne matične celice. Postopek traja približno 90 minut. Potem bolnik počiva v sobi za okrevanje približno 2-3 ure. Bolniki, ki jim ne morejo opraviti angiografije, npr. pri težavah z ledvicami, imajo na voljo alternativno intravenozno presaditev matičnih celic.

40 odstotkov vseh bolnikov je bilo pred tem zdravljenih z inzulinom (tip 1), 60 odstotkov bolnikov pa je bilo neodvisnih od inzulina (tip 2), večina je bila moških v povprečni starosti 51 let (podatki so za 50 bolnikov, ki so se v letu 2009 tam zdravili).

Približno tretjini pacientov, zdravljenih z inzulinom, se je po zdravljenju z matičnimi celicami stanje izboljšalo, pri bolnikih, ki niso jemali inzulina, pa se je stanje izboljšalo pri dveh tretjinah. Na splošno so bolniki poročali o stabilnejši ravni glukoze v krvi, nižji glukozi v krvi na tešče, zmanjšale so se bolečine v nogah, znižal se je krvni tlak in manj je bilo hipoglikemij.

Vir: ABC zdravja plus, 3.11.2011, stran 38

TUDI V LJUBLJANI SE PRIPRAVLJAMO NA UPORABO MATIČNIH CELIC

Kaj bo novega odkrito v znanosti v tem letu? Bomo končno dočakali učinkovito zdravilo proti raku, bomo odkrili življenje na drugem planetu, bomo ustvarili nadomestne dele človeškega telesa?

Znanstveniki niso preroki, gotovo pa so nadvse dobri opazovalci. Medtem ko odkritij ni mogoče napovedati, je vsekakor mogoče ugotoviti smeri, ki utegnejo voditi k odkrivanju novega. O tem, kakšne bodo smeri razvoja na posameznih znanstvenih področjih v tem letu in desetletju, čemu bo namenjena pozornost in kaj utegnejo bolje pojasniti, smo povprašali nekaj naših uglednih raziskovalcev – tokrat s področja ved o življenju.

Če začnemo najprej pri nas samih, človeški vrsti oziroma njeni biologiji, je celo laikom očitno, da je bil napredek v zadnjem desetletju nesluteno velik in hiter. Kot kaže, bo v naslednjem letu in desetletju še hitrejši. Trajalo je 15 let in stalo je okoli tri milijarde dolarjev, da smo razkrili sekvenco človekovega genoma. Danes po pisanju New York Timesa to stane okoli 20 tisoč dolarjev, cena pa se utegne še znižati. Ob padanju stroškov takih raziskav hkrati raste hitrost razkrivanja novih genomov. Ni presenetljivo, da to področje obeta veliko novih razkritij. Prof. dr. Radovan Komel z ljubljanske medicinske fakultete in Kemijskega inštituta napoveduje, da se bo zaradi inovativnih in vedno bolj izpopolnjenih naprav cena spustila proti magični številki tisoč dolarjev.

Več o prihodnosti uporabe matičnih celic si lahko preberete TUKAJ

Vir: www.delo.si