Prikaz objav z oznako umetni sapnik. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako umetni sapnik. Pokaži vse objave

sreda, 15. maj 2013

DVELETNI DEKLICI IZ MATIČNIH CELIC USTVARILI SAPNIK


Hannah Warren
Dveletni deklici, ki se je rodila brez sapnika, so zdravniki ustvarili novega in to iz njenih lastnih matičnih celic – s tem je postala najmlajša prejemnica tega eksperimentalnega zdravljenja.
Hannah Warren ni bila zmožna dihati, jesti, piti in pogoltniti vse od svojega rojstva v Južni Koreji leta 2010. Do operacije v Central Illinois Hospital je vse življenje preživela v bolnišnici v Seul-u. Tamkajšnji zdravniki so njenima staršema dejali, da zanjo ni upanja in da verjetno ne bo preživela.

Matične celice so s posebnim postopkom odvzeli iz kostnega mozga v njenem kolku. V manj kot tednu dni so jih namnožili in iz njih ustvarili nov sapnik. Le-tega so 9. aprila vsadili v operaciji, ki je trajala devet ur. »Prvi znaki govorijo v prid novemu sapniku,« so povedali zdravniki male Hannah. Čeprav je še vedno priklopljena na ventilator, verjamejo, da bo deklica sčasoma lahko živela normalno življenje doma.

»Občutek imamo, kot da se je ponovno rodila,« je povedal oče deklice, Darryl Warren. »Zdravniki upajo, da bo lahko počela vse, kar lahko počnejo drugi otroci, vendar je za to potreben čas. To je za nas novo upanje, katerega se oprijemamo,« je še povedal. »To je njena edina ter obenem fantastična in neverjetna možnost.«

Warren in njegova žena Lee Young-Mi sta na tiskovni konferenci komaj zadrževala solze. Hannah se je ni udeležila saj je še vedno okrevala po operaciji. Po operaciji je dobila okužbo, ki pa jo je uspešno prebolela in je zdaj že zdrava dveletna deklica. Warren upa, da jo bodo lahko prvič pripeljali domov čez dober mesec. V avgustu bo Hannah dopolnila 3 leta. »Neverjetno bo, ko bomo končno lahko skupaj, kot družina štirih,« je še povedal oče. Par ima namreč še starejšo hči.

Samo en izmed 50.000 otrok na svetu se rodi z defektom sapnika. Tehnika izdelave delov telesa iz matičnih celic se je kot uspešna izkazala že pri drugih delih telesa, sedaj pa tudi pri sapniku. Na to možnost zdravljenja nepravilnosti ob rojstvu in drugih otroških bolezni zdravniki v prihodnosti resno računajo.

Operacija je združila ekipo strokovnjakov iz celega sveta – Italijanskega kirurga, ki deluje na Švedskem in je prvi opravil tovrsten poseg, pediatričnega kirurga s Children's Hospital of Illinois v Peori-ji, ki je družino Warren spoznal na poslovni poti v Južni Koreji, in seveda deklico Hannah, rojeno novofundlandskemu možu in korejski ženi, ki sta se poročila in preselila v Južno Korejo, da bi učila angleščino. Starša Hannah sta veliko prebirala o uspehih dr. Paola Macchiarinija pri uporabi sapnikov iz matičnih celic, vendar si operacije v njegove centru, inštitutu Karolinska v Stockholmu, nista mogla privoščiti. Na pomoč je priskočil dr. Mark Holterman in se z vsemi vpletenimi dogovoril, da bodo operacijo opravili v bolnišnici v Peoriji. »Bolnišnica je prevzela vse stroške operacije,« je še povedal Holterman.

Marcchiarini je uspešno opravil že 14 operacij sapnika, tako da je uporabil pacientu lastne matične celice. Pri petih je uporabil človeško ogrodje sapnika (tako kot pri Hannah), pri devetih pa je ogrodje sapnikov pridobil od darovalcev. Povedal je, da je do sedaj umrl le en pacient oz. prejemnik novega sapnika, in sicer 30-letni moški iz Abingdoma, ki je imel operacijo novembra leta 2011, s katero so nameravali pozdraviti tudi raka sapnika v zelo pozni fazi. »Iz neznanega razloga je preminil približno štiri mesece po operaciji,« je še povedal dr. Marcchiarini.

Podobne metode so že uporabili za izdelavo mehurjev, sečnic, lansko leto na Švedskem pa tudi vene, ko so deklici novo veno ustvarili iz vene darovalca in njenih lastnih matičnih.celic. »Znanstveniki upajo, da bodo lahko kmalu s to metodo ustvarili organe, kot so na primer ledvice in jetra,« je dodal dr. Anthony Atala, direktor inštituta za regerenativno medicino na Wake Forest University. Povedal je še, da operacija na Hannah dokazuje uporabnost tehnike.

Hannah je imela že od rojstva težave z dihanjem. Zdravniki v Koreji so kmalu ugotovili, da nima sapnika. Požiralnik, ki se običajno nahaja za sapnikom in skrbi za to, da vnesena hranila dosežejo želodec, so ji spremenili tako, da so vanj vstavili cev za dihanje, ki je vodila od ust do pljuč. Korejski zdravniki so dejali, da s cevjo v požiralniku ne bo dolgo živela in da so naredili vse, kar je v njihovi moči. Hannah je presegla njihova pričakovanja in v nasprotju s slabimi napovedmi in drugimi nepravilnostmi, kot so na primer nerazvite glasilke, ki ji onemogočajo govor, živi dokaj normalno življenje. Sedaj, ko ima sapnik in lahko normalno diha, zdravniki pričakujejo, da se bodo razvile glasilke, ki bi morale normalno funkcionirati. Čaka pa jo še veliko dela z logopedom, ki jo bo učil govora.

Holterman je še povedal, da bo Hannah čez približno pet let najverjetneje potrebovala nov sapnik, saj bo starega prerasla. »Hannah diha s pomočjo ventilatorja, vendar pa od ust do pljuč nima več cevi, s katero je živela skoraj od rojstva,« je še dodal Holterman. Ni še zmožna normalno jesti, toda zdravniki so ji dovolili prvič v življenju okusiti hrano. Na njeno srečo je bil njen prvi obrok čokoladna lizika. »Vprašal sem jo, če je dobra,« je povedal oče male Hannah, »in nemudoma je prikimala.«

Vir: Foxnews.com

sreda, 21. marec 2012

UMETNI SAPNIK IZ MATIČNIH CELIC

Claudia Castillo in dr. Paolo Macchiarini
Do srca jeter, pljuč in ledvic, vzgojenih v laboratoriju iz lastnih matičnih celic, baje ni več dolga pot.

Zamenjava okvarjenih in odsluženih organov z novimi, pridobljenimi iz matičnih celic v laboratoriju, se je zdela še pred dobrim desetletjem znanstvena fantastika. Danes postaja inženiring določenih tkiv in organov iz bolnikovih lastnih celic sestavni del zdravljenja v bolnišnicah.

Španka Claudia Castillo je leta 2008 kot prvi človek dobila v laboratoriju vzgojeni organ. Skupina zdravnikov, ki jih je vodil dr. Paolo Macchiarini, je za mehanični okvir organa še uporabila darovalca. Njegov sapnik so s posebnim postopkom očistili vseh celic in vanj naselili celice 30-letne Claudie. S tem so njeno telo toliko preslepili, da je darovani organ prepoznalo kot lastnega in ga ni zavrnilo.

Že tri leta pozneje je Macchiarini 36-letnemu bolniku na švedski univerzitetni bolnišnici Karolinska v Stockholmu vsadil prvi povsem umetno narejeni sapnik. Material iz umetnih polimerov, ki imajo na milijone majhnij lukenj, so razvili britanski raziskovalci. Sintetični sapnik so nato prevlekli z matičnimi celicami, pridobljenimi iz bolnikovega kostnega mozga. V Franciji so lani s podobnim postopkom 78-letnemu bolniku vsadili še prvi umetni bronhij.

Sapnik je precej preprost organ. Približno 12 centimetrov dolga cev ima steno iz hrustančnih obročkov, ki jih povezuje vezivo. Raziskovalcem je ta kratka, a izjemno pomembna cev pokazala pot, po kateri je mogoče v laboratoriju izdelati zahtevnejša tkiva in organe. Potrebe po umetnih ledvicah, jetrih, srcu itd. so vsako leto večje, darovalcev pa ni dovolj. Iz matičnih celic znajo ustvariti osnovno srčno mišico, ki jo morajo toliko izpopolniti, da bodo lahko z njo nadomestili poškodovane dele srca ob infarktu. S tem bi ustvarili nekakšen naravni srčni spodbujevalec.

Od skupka matičnih celic v epruveti do pravega organa, ki ima zapleteno strukturo, ne vodi preprosta pot. Celice v tekočini se ne spremenijo kar tako v zapleten organ, kot je na primer ledvica. Raziskovalcem v Edinburgu je iz matičnih celic živalskih zarodkov sicer uspelo vzgojiti umetno ledvico, veliko pol centimetra. Tolikšna je pri zarodku, vendar ni jasno, ali bi sploh zrasla do prave velikosti. Tehnologijo, primerno za uporabo pri ljudeh, naj bi po napovedih strokovnjakov razvili v desetih letih.

»Če Claudia Castillo ne bi dobila umetnega sapnika, bi morali odstraniti levo pljučno krilo. Zdaj lahko hodi po stopnicah in pleše. Presaditev sapnika bo kmalu postala rutinska operacija, raziskave v laboratorijih pa tako napredujejo, da bomo čez nekaj let že znali vzgojiti tudi umetno srce, pljuča, jetra in ledvice,« je prepričan italjanski kirurg Macchiarini. Pred kratkim je na Švedskem operiral tudi prvega Američana z rakom sapnika. Operacije je uspela, po pisanju New York Timesa pa je stala okoli 330.000 evrov.

Vir: Slovenske novice, 18.3.2012, stran 35