Pojavnost raka se zaradi
onesnaženega okolja in slabih življenjskih navad povečuje, pravijo
strokovnjaki. Zadnja leta je opazen tudi porast števila možganskih tumorjev,
med drugim najbolj maligne oblike, glioblastoma. Kljub sodobnim konceptom
zdravljenja je prognoza za bolnike z možganskim tumorjem še zmeraj mračna,
vendar pa raziskovalci že prihajajo do novih odkritij. Raka je mogoče zdraviti
na različne načine, s kemoterapijo, radiološkim sevanjem, operativnimi posegi
ali biološkimi zdravili. Med temi se za zdaj zdi najbolj obetavna matoda
celične terapije, pravi prof. dr. Tamara
Lah Turnšek z Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na
Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Slovenski raziskovalci so
na tem področju sodelovali z nemškimi pri projektu Systher – Razvoj orodij
sistemske biologije za celično zdravljenje in razvoj zdravil. V petletnem
projektu, ki se je formalno že zaključil, a raziskovanja še potekajo, so že
prišli do rezultatov, ki pomenijo velik dosežek na področju zdravljenja raka.
Projekt je bil namenjen ustanovitvi virtualnega instituta za krepitev
translacijskih raziskav na področju raka s poudarkom na novih načinih
zdravljenja, ki temelji na personalizirani medicini, ti pa so mogoči z novimi
orodji sistemske biologije in bioinformatike.
Celice kot trojanski konj
V raziskavi so skušali
določiti interakcije rakavih in mezenhimskih matičnih celic. Za zdravljenje z
mezenhimskimi matičnimi celicami iz kostnega mozga je treba poznati njihovo
naravo in obnašanje, ko pridejo do tumorja, razlaga sogovornica. Ugotovili so,
da so mezenhimske matične celice gensko stabilne. Prav tako je zanimiva
ugotovitev, da se ob stiku z rakavimi celicami zdrave celice ne spremenijo v
rakave. S to ugotovitvijo so prvi ovrgli nekatere druge izsledke raziskav, v
katerih so ugotavljali, da se matične celice ob stiku s tumorjem spremenijo v
rakave. To zelo verjetno ne drži, a bodo preučevanja še nadaljevali.
»Mezenhimske matične celice zmanjšujejo rast in invazijo tumorskih celic,«
poudarja Tamara Lah Turnšek.
Dogajanje ob stiku
mezenhimskih matičnih celic s tumorsko celico pa morajo v prihodnje še
preučiti. Znanstveniki imajo več hipotez, med njimi tudi to, da ob stiku pride
do »umiranja« tumorskih celic. Če je res tako, je to zelo dobra novica ne samo
za zdravljenje tumorjev možganskih celic, s katerimi so se v projektu ukvarjali
raziskovalci, ampak tudi drugih vrstah raka. Mezenhimske matične celice bi
lahko opremili tudi z zdravili in bi delovale kot »trojanski konj« ali
»tempirana bomba«, znanstveniki slikovito opišejo, kako učinkovito bo verjetno
biološko zdravljenje. Zdraviti bo mogoče tako z
lastnimi celicami kot s celicami darovalcev, lastne celice pri obolelih
ali starejših namreč niso tako učinkovite.
Kdaj bo vse izsledke mogoče
uporabiti v praksi, je v znanosti težko napovedati, poudarja Lah Turnškova. »Še
pred leti si nismo predstavljali, kako hitro bo napredovala mobilna telefonija,
tako je tudi na tem področju.« Ob tem opozarja, da bo do uspešne terapije
zdravljenja raka na tak način minilo še deset ali petnajst let, saj mora biti
terapija varja s čim manj stranskimi učinki. »Sprva bo verjetno tudi zelo
draga,« pravi raziskovalka, ki pojasnjuje, da so na tem področju raziskovanja
med najnaprednejšimi v ZDA, Kanadi in Angliji, v državah, kjer je delo z
matičnimi celicami že dolgo napredno, imajo dobro tehnologijo in dovolj
denarja.
Mednarodno odmevni rezultati
Raziskovalci so s projektom
Systher oblikovali tudi nove eksperimentalne pristope in protokole za
izboljšanje diagnostike raka z uporabo vzorca krvnih markerjev, nekaterih tudi
povezanih z imunskih odzivom. Testiranje bolnikov z orodji sistemske biologije
bo omogočalo zmanjšati škodljive stranske učinke in visoke cene zdravljenja
raka, so prepričani sodelujoči pri projektu. Boljša diagnostika bo omogočala
bolj učinkovita terapijo po meri bolnika in racionalno uporabo dražjih zdravil.
Ravno v tem delu raziskave študije še niso zaključene, več o njih bomo najbrž
izvedeli konec leta.
Rezultati raziskav projekta
Systher so bili doslej zelo odmevni, raziskovalci navajajo, da so jih objavile
tudi najprestižnejše revije na področju imunologije, nevrokirurgije,
regenativne medicine, celične transplantacije in bioinformatike.
Vir: Večer, 22.3.2012,
stran 13
Ni komentarjev:
Objavite komentar