KOŽNE CELICE BI LAHKO POMAGALE CELITI SRČNO TKIVO

Znanstveniki iz Izraela so danes sporočili, da so pacientom, ki so doživeli srčni napad, odvzeli kožne celice in jih spremenili v celice, ki bi morebiti lahko zdravile poškodovano srčno tkivo. Preizkus predstavlja velik napredek v razvoju nadomestnih celic za zdravljenje poškodovanih tkiv.

Tehniko so doslej preizkusili le na podganah in znanstveniki opozarjajo, da utegne trajati tudi do deset let, preden bodo lahko začeli z varnim testiranjem tehnike pri ljudeh.

Raziskava uporablja metodo s celicami hiPSCs, ki je manj sporna alternativa embrionalnim matičnim celicam. Na podlagi te metode pacientom odvzamejo celice in jim nato v jedro vnašajo gene. S pomočjo kemičnega "koktajla" ti geni delujejo kot stikala, ki celice spremenijo nazaj v njihovo mlajšo, vitalnejšo obliko.

Znanstveniki upajo, da bodo z uporabo pacientu lastnih celic kot načina zdravljenja poškodovanih tkiv dosegli, da bi imunski sistem pacienta te celice sprejel za lastne in jih ne bi napadel.

Prejšnje raziskave so že pokazale, da se lahko celice hiPSCs, ki se jih pridobi od mladih in zdravih ljudi, spremeni v srčne celice. A doslej znanstveniki celic hiPSCs niso mogli pridobiti od starejših in bolnih pacientov.

"Naše raziskave so pokazale, da lahko tudi starejšemu pacientu z resnimi težavami s srcem odvzamemo kožne celice in jih preobrazimo v srčne celice, ki so zdrave in mlade," je dejal profesor kardiologije v izraelskem zdravstvenem centru Rambam Lior Gepstein.

Vendar za zdaj še ni znano, ali imunski sistem celice, ki se jih pacientu odvzame in preobrazi, ponovno sprejme, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vir: dnevnik.si

MATIČNE CELICE UČINKOVITE KOT "ZAŠČITNI OKLEP" OBOLELIH ZA RAKOM

Raziskava, ki jo je objavil zbornik Science Transitional Medicine, razlaga, kako kemoterapija ubija rakave celice, ki se hitro razmnožujejo. Obenem pa poškoduje tudi druge, zdrave telesne celice, najpogosteje je to kostni mozeg. Sedaj bi lahko pri kemoterapiji in drugih invazivnih zdravljenjih v boju proti raku zdrave celice zaščitili z matičnimi celicami.

V poskusni raziskavi so znanstveniki uporabili gensko spremenjene celice, s katerimi so zaščitili kostni mozeg. Kot je dejal britanski center za raziskovanje raka, gre za ''popolnoma nov pristop'' v zdravljenju te zahrbtne bolezni.

Telo neprestano izdeluje nove krvne celice v prazninah v kosteh, a kostni mozeg je izredno občutljiv za kemoterapijo. Kot posledica kemoterapije se zato pojavi manjše število levkocitov v krvi, kar pa povzroči večje možnosti za infekcijo, manj rdečih krvničk pa povzroči zadihanost in utrujenost.

Raziskovalci centra Fred Hutchinson Cancer Research Center so povedali, da so prav ti učinki včasih ''glavna prepreka'' v zdravljenju s kemoterapijo in morajo zaradi njih pogosto prenehati z njo.

Sedaj so izvedli poskusno raziskavo, v kateri so pacientom z možganskim tumorjem zavarovali kostni mozeg. Bolnikom so odvzeli kostni mozeg in izločili matične celice, v katere so nato vbrizgali virus, ki brani celice pred učinki kemoterapije in nato te ''okužene'' celice vbrizgali nazaj v bolnika.

''Ugotovili smo, da pacienti nato kemoterapijo prenašajo bolje in dlje.'' Bolniki so tudi živeli dlje, od povprečne življenjske dobe obolelih s takim tumorjem. Eden od njih je po tem posegu živel še več kot dve leti in pol, povprečje pa je le leto dni.

Vir: dnevnik.si

OBETI ZA ZDRAVILO ZOPER PLEŠAVOST

Japonskim raziskovalcem je uspelo na »plešastih« miših ponovno vzgojiti dlake, kar obeta, da bo mogoče razviti zdravilo zoper plešavost.

Kot poroča najnovejša izdaja spletne znanstvene revije Nature Communications, je japonskim raziskovalcem uspelo na »plešastih« miših ponovno vzgojiti dlake, in sicer s presaditvijo lasnih mešičkov, ki so jih ustvarili s pomočjo matičnih celic. Ta dosežek vliva utemeljeno upanje, da bo mogoče razviti zdravilo zoper plešavost. Raziskavo je vodil prof. Takaši Cuji s tokijske znanstvene univerze. Njegova skupina je z bioinženiringom ustvarila lasne mešičke in jih presadila v kožo miši brez dlak. Iz njih so živalim res pognale dlake, ki so se nato še naprej normalno obnavljale: ko so prve, zrasle iz presajenih mešičkov, odpadle, so zrasle nove, povsem enako kot v običajnem ciklu rasti las in dlak.

Ko matične celice vstavljajo v tkiva ali organe, jih morajo običajno vzeti iz zarodkov, japonski raziskovalci pa so v poskusu presajanja lasnih mešičkov ugotovili, da bi mešičke lahko ustvarili iz matičnih celic odraslih ljudi. To pomeni, da bo morda zdravljenje proti plešavosti mogoče dopolniti s postopkom, pri katerem bi za presaditev lasnih mešičkov uporabili celice konkretnega pacienta. Kot so zapisali v članku v omenjeni reviji, predvidevajo, da bodo v treh do petih letih začeli klinične študije, že čez deset let pa lahko pričakujemo, da bo na voljo zdravilo za plešavost.

Vir: delo.si