ALJOŠA BAGOLA: Ljubezen gre tudi skozi prebavni trakt

Očetovstvo - čudovita naloga, a na trenutke tudi malenkost zastrašujoče opravilo in velik izziv. Vsak novopečeni očka potrebuje nekaj časa, da se prilagodi novim razmeram in dejstvu, da imajo otroci povsem drugačen ritem kot oni sami, kar pomembno vpliva predvsem na življenjski stil in žongliranje med družino ter delom. O vsem tem in ostalih nosečniških in očetovskih pripetljajih smo poklepetali z Aljošo Bagolo, mladim očkom ter izvršnim kreativnim direktorjem na agenciji Pristop, ki je pred šestimi meseci, skupaj s partnerko - igralko Ivo Krajnc, povil prvorojenko Sofio. 

Aljoša, po petih mesecih privajanja in uvajanja v očetovstvo, kako bi v enem stavku opisali občutke, ki vam jih je prinesla nova življenjska vloga?
To je absolutna ljubezen. 

Kaj je za vas bolj naporno? Pomanjkanje spanca ali konstantno previjanje pleničk in podiranje kupčkov? Bi raje spali samo 3 ure na noč in nikoli več previjali, ali bi raje spali celih 8 ur in vseeno menjali pleničke?
Naporov sem v življenju kar vajen, a vseeno so podočnjaki, ki pridejo s starševstvom prav posebne vrste. Mame jih lahko delno zakrijejo z ličili, moški pa lahko zgolj preusmerimo pozornost k nasmehu, ki ponosnim očkom vedno ždi na obrazu. K sreči Sofia za zdaj pridno spi, z Ivo sta uspeli ustvariti ritem in zaupanje, ki nam ne prinašata veliko neprespanih noči. Kar se pa pleničk tiče, so pa zelo zabaven ritual. Sploh ko navdušeno ploskaš otroku, ker se je pokakal. Ljubezen gre pač tudi skozi prebavni trakt. (smeh) 

Ste izvršni kreativni direktor Pristop Creative. Zavedamo se, da zna biti agencijsko delo naporno in stresno. Kako uspešno žonglirati med družinskim življenjem in delom ter v kakšni meri je prihod Sofie spremenil vaš službeni delovnik?
Moj delovnik je bil do rojstva Sofie najmanj deset urni, zdaj pa se trudim, da obstajata dva osem urna. Starševski in agencijski. (smeh) Sofia se zbudi okoli sedmih, pol osmih zjutraj. Najprej se kakšne pol ure kobacamo po postelji, se previjemo, umijemo in imamo zajtrk. Nato 15 minut gledava klasične koncerte, saj ji (brez kakšne preambiciozne starševske prisile) klasična glasba pred dopoldanskim razgrajanjem zelo prija. Potem v kuhinji, medtem ko si kuham in spijem kavo, odpleševa še kakšen radijski hit ali dva, tako da okoli devetih oddrvim v službo in se trudim biti čim prej doma. 

Če se vrnemo nazaj, kakšna je bila vaša prva reakcija, ko vam je Iva zaupala novico o nosečnosti? Na uho nam je prišla informacija, da ste srečno novico izvedeli zjutraj, pravzaprav za dobro jutro.
Ja, to je bilo res dobro jutro. Po tem, ko Ivi v naši gostilni zrezek v omaki ni najbolje prijal, sva posumila, da se mogoče tam spodaj kaj dogaja. In res se je. Iva je v nedeljo ob šestih zjutraj naredila kar nekaj testov za nosečnost, a me je kljub temu, da so bili pozitivni, pustila spati do devetih. Nato mi je z: "No, pa smo noseči!" obrnila svet na glavo. 

Kako ste sicer prenašali nosečnost? Vam je bilo kaj slabo? Pa Ivi?
No, če s tem mislite fantomsko ali solidarnostno nosečnost kot jo imajo nekateri moški, ki jim je vzporedno slabo in se simultano redijo, potem vas moram razočarati. Tudi Ivi ni bilo skoraj nikoli slabo. Nosečnost je bila zelo lepo obdobje posebnega zbliževanja, krepitve občutka nove odgovornosti in drugačnih skrbi. Starševstvo te preoblikuje, ta proces se pa začne takoj ko te ženska za dobro jutro seznani z dejstvi. (smeh) 

Navkljub temu, da so bodoči očki očarani nad spreminjajočim se telesom nosečnice pa se mnogokrat zgodi, da radi tudi potarnajo o tečnobi in hormonskih neravnovesjih svoje boljše polovice. Kakšna je bila Iva kot nosečka in ali sedaj, ko je mama gledate nanjo kako drugače?
Iva je čudovita mati in ko svojo žensko gledaš, kako skrbi za vajinega otroka, je težko ne čutiti globoke ljubezni. Sicer pa razumem na kaj ciljate z očaranostjo nad spreminjajočim se telesom nosečnic. In ja, podivjano in kipeče oprsje je glavni fokus tega obdobja. Kar je edino prav, saj otrok to potem hitro monopolizira. (smeh) O tečnobi pa ni bilo ne duha ne sluha. Ali pa zaradi oprsja tega sploh nisem opazil. (smeh) 

Zaupajte nam najbolj smešno anekdoto iz časa nosečnosti.
Z Ivo sva nosečnost skušala v prvem tromesečju prikriti, a so novico vseeno nekako izvohali mediji, kar nama je povzročalo kar nekaj preglavic pri zadrževanju najine skrivnosti. Po prvem sva sliko ultrazvoka oblikovala v wellness kupone, češ prihaja nekdo, ki bo rabil razvajanje, in hotela družini tako na malo bolj domiseln način sporočiti veselo novico. Kot zakleto sva imela ravno takrat težavo spraviti vse za skupno mizo, zato smo se pri obojih zaradi pretirane napetosti v zraku najprej pošteno skregali. Kar je bila pravšnja emocija za to, da se je v naslednjem trenutku vse sprevrglo v dereče solze sreče. 

Koliko časa ste potrebovali, da ste v avto pravilno namestili otroški sedež?
Bilo je izjemno hitro. A pogojeno s tem, da naj bi Iva in Sofia v porodnišnici ostali tri dni, a so jima, ker sta se očitno lepo obnašali (smeh) dovolili, da gresta domov en dan prej. Tako me je, ravno ko sem hotel namestiti otroški sedež v avto, do konca sestaviti voziček, posesati stanovanje itd., poklicala Iva in rekla, da lahko pridem po njiju. V ihti sem zato na 30 stopnjah Celzija nameščal sedež, zlagal voziček in, kot to počnemo moški, da gre lažje in hitreje, klel nad proizvajalci. (smeh) 

In prvo pleničko?
Dojenček se po porodu zdi zelo nebogljeno in krhko bitje, zato sem se tega procesa lotil zelo pazljivo. Zato je malo trajalo. Zdaj sva že oba z Ivo rokohitrca, razen ob sedmih zjutraj, ko sem predvsem jaz še pošteno "zaliman". (smeh). 

Kateremu od vaju bi rekli, da je Sofia bolj podobna?
Hm, ta ugotavljanja navadno prepuščava opazovalcem, vendar tudi oni ne znajo presoditi najbolje. V bistvu ni na prvi pogled sedaj nobenemu izrazito podobna, a ko pokaževa fotografijo Ive, ko je bila še dojenček, je podobnost očitna. To me pomirja. (smeh) 

Katero pesem najraje prepevate Sofii?
Ker moraš v nenehni animaciji otrok vedno improvizirati, je vsak od naju v trenutnem navdihu skomponiral kakšne svoje komade. Ivin hit pri Sofii je Z ritko migamo, moj pa Sofia, mala norija. (smeh) Ko pridem iz službe greva s Sofio najprej igrat kitaro in pet. To pomeni, da ji jaz igram in pojem, ona pa zraven mrmra, cvili back vokale, brca v kitaro in hoče nato potrgati in pojesti strune. (smeh) Trenutno so na najinem železnem repertoarju komadi Get lucky, Angie, Wicked game in Follow rivers. 

Brez daril ob rojstvu otroka seveda ne gre – igrače, knjige, oblačila, plenice – novorojenček ima še pred prihodom domov dovolj igrač in pripomočkov za najmanj leto dni svojega življenja. Sta se tudi sama odločila za kakšno darilce, ki bo samo vajino in vama je še posebej pri srcu?
Res je. Daril se hitro nabere do stropa in z obiskov pri prijateljih starših sva se vedno vračala še s polnim prtljažnikom rabljenih oblačil in igrač, tako da je nova sposobnost na obiskih ta, kako se spretno izmuzniti pretiranim darovom. (smeh) Sicer sva pa se sama odločila za malo drugačno darilo. Darilo naši družini, ki ima potencialno neprecenljivo in trajno vrednost. Zato sva se odločila za shranjevanje matičnih celilc. V Neocelici so nama prijazno razložili vse prednosti in nama dali celovit vpogled v področje moderne znanosti, ki omogoča dolgoročno skrb za otroka. To te navdahne z občutkom, da si za otroka storil nekaj trajno dobrega že v prvih urah njegovega življenja. 

Zakaj sta se odločila za odvzem matičnih celic iz popkovnične krvi?
Čeprav si za svojega otroka želiš samo najboljše, si lahko malo bolj prepričan, da si že na začetku storil čim več, kar je v tvoji moči. 

Kaj vas je pri novi življenjski vlogi očka najbolj presenetilo in česa niste pričakovali?
Presenečenj je vsak dan ogromno. Večinoma pozitivnih. A nedavno je Sofia na telovadbi za dojenčke staknila nek trebušni virus in stanje se ji je po inkubaciji virusa tako rekoč v sekundi poslabšalo. Ko otrok v tvojih rokah nenadoma postane siv, mehek, ko izbruha vse iz sebe in moraš z njim tri dni bedeti v bolnišnici, te to pretrese do tvojega bistva. Takšna intenziteta strahu me je presenetila. A ko daš tak prvi šok skozi, si močnejši. Kot za družino tudi moraš biti. 

Kateri je bil vaš najljubši očka moment do sedaj?
Vsak dan je nekaj novega in v Sofio sem popolnoma zatreskan. Na pomnilnikih telefonov in računalnikov mi zmanjkuje prostora za fotografije (smeh). A stvari je treba beležiti v dolgoročni spomin, zato mi je trenutek, ko sem jo prvič uzrl, nepozaben. Drla se je na ves glas in uporniško stiskala pesti. Nato sem jo dobil v naročje in razprla je dlan, me prijela za prst, svojo drugo roko pa uporabila za sesanje prstka, kot da se vmes ni nič zgodilo. Svet se mi je še drugič obrnil na glavo. (smeh)

IVA KRAJNC, igralka: "Rada bi, da gre vedno korak dlje"

Iva Krajnc, simpatična in karizmatična igralka z nalezljivim nasmehom, ki je širšo javnost očarala v filmu Varuh meje in nanizanki Čokoladne sanje, je s partnerjem Aljošo Bagolo pred dvema tednoma povila svojo prvorojenko Sofio. Z mlado mamico smo pokramljali o nosečnosti, vseh pripadajočih občutkih pred in po rojstvu hčerkice ter otroških darilih.

Iva, pozdravljeni. Ujeli smo vas dva tedna po porodu vaše prvorojenke Sofie. Kako se počutite v novi vlogi mamice, so noči dovolj dolge?
Počutim se izvrstno, hvala! Otrok ti odpre čisto nov svet in čudovito ga je spoznavati tudi v vznemirljivih nočnih uricah. (smeh) O resnejših podočnjakih ni duha ne sluha, tako, da držimo pesti, da tako tudi ostane. (smeh)

Kako sta se v zadnjih dneh pred porodom pripravljala na to pomembno starševsko vlogo? Sta si privoščila še zadnji oddih v dvoje in mirno čakala na veseli dogodek, ali mrzlično sestavljala in pripravljala še zadnje kose pohištva ter pripomočke, ki sta jih potrebovala ob prihodu novorojenčka?
Ko se mamice začnemo "gnezditi" seveda noben moški urnik ne uide sestavljanju pohištva in nakupovanju gore pleničk. (smeh) A ker sva to uredila pravočasno, sva si zatočišče pred vročino za nekaj dni poiskala v Bohinju in v Triglavskem narodnem parku.

Če se vrnemo nazaj, kakšna je bila vaša prva reakcija, ko ste izvedeli, da ste noseči in kako se je na veselo novico odzval vaš partner Aljoša? Na uho nam je prišla informacija, da ste ga z novico seznanili zjutraj, takoj ko je odprl oči. Pravzaprav za dobro jutro.
Res je, bilo je za dobro jutro! Zgodaj zjutraj sem opravila tri teste nosečnosti (ženske smo očitno rade trdno prepričane, hehe) in, ker je bila ravno nedelja, pustila Aljošo spati do devetih. Vmes sem ležala v postelji, ter s stisnjenimi pestmi in blaženim nasmehom razmišljala in razmišljala. Takoj, ko je odprl oči, sem mu povedala. Zbudil se je hitreje, kot če bi dobil adrenalinsko injekcijo in seveda z večjim nasmehom kot kadarkoli prej. (smeh)

Kako ste prenašali nosečnost, je bilo težje prvo trimesečje ali zadnji tedni? Rekordne temperature v visoki nosečnosti najverjetneje niso bile ravno nekaj, česar ste se razveselili v tej avgustovski vročini, kajne?
Moram priznati, da posebnih težav nisem imela ne v prvem, ne v zadnjem trimesečju. Malo so naju "zarfknili" le tabloidi, ki so nekako izvohali, da sem bila zaradi nosečnosti na pregledu pri ginekologu. Ker je bilo to šele v osmem tednu, sva morala najprej vse govorice nekako utišati in izmuzljivo odgovarjati tako svojim staršem kot prijateljem. Drugim so stvari postajale vse bolj sumljive, ko sem morala odpovedati vlogo v filmu v Nemčiji in se bolj paziti pri intenzivnih predstavah, kot je muzikel Čarovnice iz Eastwicka v gledališču. A ko je bilo po treh mesecih vse ok, mi je res odleglo, saj sva lahko vsem v miru povedala, da res pričakujeva dojenčka. Najini starši so tako dobili dvojno presenečenje. Najprej z naslovnic, kar so vmes že malo pozabili, nato pa še v živo, pri čemer so bili docela osupli. (smeh) Tako, da je bilo to celo bolj "vroče" obdobje od avgustovske vročine.

Navkljub temu, da so bodoči očki očarani nad spreminjajočim se telesom nosečnice pa se mnogokrat zgodi, da radi tudi potarnajo o tečnobi in hormonskih neravnovesjih svoje boljše polovice. Bi rekli, da so vas v nosečnosti določene zadeve hitreje spravile ob živce ali niste opazili razlike? Je razliko opazil Aljoša? :)
Aljoša se je celo šalil, da se bo, če bom ves čas tako pomirjena kot v nosečnosti, trudil, da bom čim večkrat noseča. (smeh) Zdi se mi, da sem bila res bolj pomirjena, saj je pričakovanje otroka čudovito stanje in je prvi korak k popolni predanosti novemu bitju. Igralci pa imamo do svojih teles posbeben odnos, saj jih obravnavamo kot instrument, kot medij. Zato mi spreminjanje telesa v nosečnosti ni bila posebna ovira, ampak zgolj del nove vloge, nove izkušnje.

Ste v času nosečnosti vzljubili kakšno novo jed oziroma kombinacijo okusov? So predstavljale kumarice in dovoljšnja zaloga sladkarij pretežni del vajinega hladilnika?
Te pregovorne kumarice niso bile prioriteta. Pohan piščanec pa. (smeh)

Če bi lahko v Sofiino zibko oz posteljico položili pet vrednot, po katerih bi se kasneje ravnala, katere bi izbrali?
Spoštovanje, resnicoljubnost, zvestoba, ljubezen, radovednost, pokončnost. Vse našteto niso vrednote, so pa pojmi, ki vodijo do iskrenega življenja in veliko možnosti za udejanjenje svojih talentov. Poleg tega pa jih ni samo pet, ampak je ena več, saj bi rada, da gre vedno korak dlje. (smeh)

Brez daril ob rojstvu otroka seveda ne gre – igrače, knjige, oblačila, plenice - Sofija ima najverjetneje že zdaj verjetno dovolj igrač in pripomočkov za najmanj leto dni svojega življenja. Sta se tudi sama odločila za kakšno darilce, ki je bilo samo vajino in vama je še posebej pri srcu? 
Daril je res veliko in omare so že do vrha napolnjene tudi zaradi najinih prijateljev, ki imajo otroke in so si želeli narediti malo prostora v svojih omarah. (smeh) Zato so nama podarili ogromno oblek in igrač, ki jih ti mali štruklji prerastejo iz meseca v mesec. Zato je to kroženje, ta ekosistem oblekic in igrač zagotovo dobrodošel zato, da se omare malo predihajo, denarnice pa tudi. (smeh) Kar se pa "posebnih" daril tiče, sva se pa odločila, da shraniva matične celice v sodelovanju z našim podjetjem Neocelica. Ne gre pa niti toliko za darilo, kot za pomirjujočo in odgovorno izbiro, saj te kot starša brezpogojno skrbi za zdravje, dobrobit in prihodnost tvojega otroka, ki mu želiš omogočati le najboljše.

Zakaj sta se odločila za odvzem matičnih celic iz popkovnične krvi?
Zato ker nikoli ne veš, kaj vse se lahko zgodi, čeprav svojemu otroku želiš zgolj najboljše v življenju. Uspešni primeri zdravljenja več kot 70 bolezni s pomočjo matičnih celic so zgovorno dejstvo, da je to lahko neprecenljiva investicija v otrokovo zdravje.

Katera je bila prva pesem, ki sta jo zapela Sofii? Je bil morda duet z Aljošo?:) 
Aljoša ji je zapel Get lucky od Daft Punk, medtem, ko je pa čakal na konec posega (ker sem imela carski rez, ni mogel prisostvovati) je pa, da se pomiri, na iPhone-u skomponiral prvo uspavanko. Moram priznati, da kar deluje. Tudi name. (smeh) Sicer je pa Sofii, sodeč po zvedavosti njenih oči in špičenju ušesk, trenutno najbolj všeč Justin Timberlake in njegov komad Mirrors. (smeh)

Igralka in kreativni direktor. Vaši dnevi zagotovo izgledajo nadvse zabavno in zanimivo. Opišite nam vaš tipičen dan, odkar ste v vašem domu trije. Kdo se večkrat loti previjanja? 
Previjanje je kot postanek v boksih na dirkah Formule 1. Tudi zvoki, ki pridejo iz trebuščka so mestoma podobni dirkaškim. (smeh) A sedaj sva že dobro zverzirana na menjavo pleničk, oljenje tazadnje in ujemajoče se spenjanje gumbkov na pajacih. Sicer pa imamo kar dober ritem tudi čez dan. Vse je seveda podrejeno Sofijni lakoti in njenemu spalnemu režimu. Po spanju se hranimo. Po hranjenju je na vrsti Aljoša, ki skrbi za podiranje kupčkov, mrmranje uspavank in zazizb v spanec, ter za jutranji MTV ples za pospeševanje njene prebave. (smeh) Ta popolna predanost otroku je res nekaj izpolnjujočega in čeprav je včasih, še posebej za mamice, vse precej naporno, vseeno ni lepšega občutka na svetu.