NEO-POSVETOVALNICA z dr. Pušenjakom

Obdobje nosečnosti je za žensko posebnega pomena. Nosečniški trebušček raste, brce in premiki otroka pa iz dneva v dan namigujejo, da se rok poroda bliža in s tem tudi nova življenjska vloga bodočih staršev. Devet mesecev načrtovanja, ki je zaznamovano z najrazličnejšimi odločitvami, pa vendar je na koncu najbolj pomembno, da je in bo tudi v prihodnje naš otrok zdrav. Čarobnega recepta, ki bi zagotavljal zdravje naših otrok žal ni, se je pa v zadnjem desetletju povečal pomen shranjevanja matičnih celic iz novorojenčkove popkovnične krvi in tkiva popkovnice. Novorojenčka lahko tako že v porodnišnici obdarimo z darilom, ki je neprecenljivo – shranitvijo njegovih matičnih celic.

Kaj so matične celice? Kakšna je njihova vrednost in kakšne koristi prinašajo? Kako poteka odvzem popkovnične krvi in tkiva popkovnice ob rojstvu otroka? Kje v Sloveniji lahko matične celice shranimo?

O vseh dilemah se boste lahko pogovorili z mag. Stankom Pušenjakom, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, na NEO-POSVETOVALNICI, ki bo potekala v četrtek, 27. novembra 2014 ob 17. uri v prostorih družbe Neocelica, v Ljubljani.

Prijave sprejemamo na brezplačni telefonski številki 080 88 48, na elektronskem naslovu info@neocelica.si ali preko Facebook-a.

Vsaka udeleženka Neo-posvetovalnice prejme simpatična darilca, ki jih prispeva Baby Center, brezplačno uro pilatesa za nosečnice v Studiu Prosapia, brezplačno brezkofeinsko ali ječmenovo kavico, ki jo podarja kavarna Nakavo ter svež sadno zelenjavni koktajl zdravja za otroka in mamico, pripravljen s sokovniki Kuvings.

Prisrčno vabljeni na klepet in prigrizek.

Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je ugleden strokovnjak za perinatalno medicino. Spremljal je na stotine nosečnosti in pomagal na svet mnogo dojenčkom. Dobro pozna bodoče matere in očete, njihov pogum in njihove skrbi. Že vrsto let aktivno sodeluje s spletno stranjo Med.over.net kjer je moderator foruma ABC ginekologije in porodništva.

PRVI UMETNI ŽELODEC IZ ČLOVEŠKIH MATIČNIH CELIC

Znanstvenikom je uspelo iz človeških matičnih celic vzgojiti tkivo želodca.

Ameriškim raziskovalcem iz države Ohio je kot prvim uspelo vzgojiti umetno tkivo želodca. Za poskus so uporabili človeške pluripotentne matične celice, ki se lahko razvijejo v katerekoli celice človeškega telesa. Znanstveniki so pod vodstvom Yane Zavros z Univerze v Cincinnatiju in Jamesa Wellsa iz Otroške bolnišnice v Cincinnatiju razvili postopek diferenciacije matičnih celic za pridobitev želodčnih celic. Po 34-ih dneh so matične celice razvile v organoid, manjši košček želodčnega tkiva.

"Do te študije še nikomur ni uspelo iz človeških pluripotentnih matičnih celic ustvariti želodčnih celic," je dejal Wells. "Poleg tega smo ugotovili, kako spodbujati nastanek tridimenzionalnega želodčnega tkiva, ki ima izredno zapleteno zgradbo in celično sestavo."

"Odkritje bo v pomoč pri preučevanju bolezni želodca, preučevanje okužbe s H. pylori bakterijo, ki je ena izmed glavnih vzrokov raka na želodcu, ter preučevanje nekaterih temeljev sladkorne bolezni povezanih z debelostjo ," je zaključili Wells, glavni raziskovalec in znanstvenik v oddelku za razvojno biologijo in endokrinologijo Otroške bolnišnice v Cincinnatiju, ki po treh letih raziskovanja diferenciacije matičnih v želodčne celice, verjame, da so z ekipo odkrili postopek, ki bo v prihodnje široko uporabljen po celem svetu.

To pa ni prvič, da je znanstvenikom uspelo iz matičnih celic vzgojiti miniaturne organe. Španka Claudia Castillo je leta 2008 kot prvi človek dobila v laboratoriju vzgojeni organ. Skupina zdravnikov, ki jih je vodil dr. Paolo Macchiarini, je za mehanični okvir organa še uporabila darovalca. Njegov sapnik so s posebnim postopkom očistili vseh celic in vanj naselili celice 30-letne Claudie. S tem so njeno telo toliko preslepili, da je darovani organ prepoznalo kot lastnega in ga ni zavrnilo.

Že tri leta pozneje je Macchiarini 36-letnemu bolniku na švedski univerzitetni bolnišnici Karolinska v Stockholmu vsadil prvi povsem umetno narejeni sapnik. Material iz umetnih polimerov, ki imajo na milijone majhnih lukenj, so razvili britanski raziskovalci. Sintetični sapnik so nato prevlekli z matičnimi celicami, pridobljenimi iz bolnikovega kostnega mozga. V Franciji so lani s podobnim postopkom 78-letnemu bolniku vsadili še prvi umetni bronhij.

Leta 2013 so na Univerzi v Queenslandu vzgojili miniaturno ledvico in jo uspešno presadili v podgano. Ekipi znanstvenikov z japonske univerze v Jokohami pa je istega leta z mešanjem treh vrst matičnih celic uspelo ustvariti jetra, ki so jih uspešno presadili v miš.

Vir: theguardian.com