 |
| Ronald Li |
Raziskovalci matičnih celic v Hongkongu in v ZDA razvijajo postopek, s
katerim naj bi
"gojili" rezervne dele za srce. Kot je
pred dvema dnevoma sporočil vodja raziskave Ronald Li, direktor
konzorcija za regerenativno medicino s pomočjo matičnih celic Univerze v
Hongkongu, utegnejo že čez pet let te "rezervne dele" testirati na
ljudeh.
Znanstveniki so iz matičnih celic že ustvarili osnovno
srčno mišico, raziskovalci z Univerze v Hongkongu pa si zdaj
prizadevajo, da bi jo še izpopolnili, in sicer tako, da bodo lahko z njo
nadomestili dele srca, ki so se poškodovali ob srčnem infarktu.
Njihov cilj je ustvariti naravni srčni spodbujevalec na mestu, kjer
nastajajo srčni utripi.
"
V kratkem času po srčnem napadu, ko je poškodba še majhna,
je še možna ozdravitev. To bi bilo mogoče narediti z nekakšnim obližem, z
nekaj tkiva, in tako preprečiti, da bi se poškodba večala in privedla
do odpovedi srca," pojasnjuje Ronald Li in pove, da imajo že
del mišice, ki bi ga lahko uporabili kot obliž. Vendar pa bi radi še
izboljšali njegovo delovanje tako, da bi obliž bolje posnemal dogajanje,
ki ga vidijo v srcu. "To pa zahteva še nekaj inženiringa," meni Ronald
Li, direktor na omenjenem konzorciju ter profesor kardiologije na
Medicinski šoli Mount Sinal v New Yorku. Je avtor več kot 70
raziskovalnih člankov. Za svoje delo je prejel več uglednih nagrad.
Njegova skupina raziskovalcev bo za izdelavo obližev za srčno mišico
in za izdelavo naravnega srčnega spodbujevalca uporabila linijo
odobrenih človeških zarodnih matičnih celic. Te obliže in srčne
spodbijevalce bodo najprej preizkusili na prašičih. Če se bodo pri njih
dobro obnesli, bodo nadaljevali s kliničnimi preizkusi na ljudeh - v teh
primerih bodo pacientom presajali rezervne srčne dele, ki jih bodo
ustvarili iz pacientovih lastnih matičnih celic. Nekaj vprašanj pri tem
še ostaja brez odgovora, priznava Ronald Li. "Na primer ali lahko obliž
ali spodbujevalec vstavimo v srce tako, da se bo vanj integriral. In če
se bo integriral, kako dolgo bo trajal," opozarja Li. Za preizkuse na
prašičih so se odločili zato, ker je prašičje srce tako po anatomiji kot
po funkcionalnosti precej podobno človeškemu.
"Upam, da bomo v petih letih testiranja imeli nekaj vzorcev različnih
prototipov, ki bi jih nato preizkusili v klinični fazi," izjavlja
Ronald Li, ki je v svojo raziskovalno skupino vključil tudi znanstvenike
s Harvardskega inštituta za matične celice, ameriškega državnega
inštituta za zdravje (NIH) v Bethesdi, Washington, D.C., in z ameriške
Medicinske šole Mount Sinai v New Yorku.
Vir:
neocelica.si