JE KAJ NOVEGA GLEDE MATIČNIH CELIC?

Zasnova regenerativne medicine navdušuje predvsem paciente in njihove družine, ki iščejo terapevtske rešitve za osebne stiske, ki so velikokrat zelo tragične. Gre za uporabo matičnih celic, iz katerih lahko v laboratoriju razvijejo katero koli tkivo in tako podprejo oziroma obnovijo prizadete organe ali tkiva.

Celična terapija obstaja že dolgo časa prav zaradi matičnih odraslih celic kostnega mozga in popkovine, ki so že približno 40.000 pacientom omogočile zdravljenje.

Obstaja več različnih vrst matičnih celic:

Zarodne matične celice: načeloma pridelane v laboratoriju, na podlagi nadštevilnih človeških zarodkov po umetni oploditvi. Številne etične težave povzroča njihovo samouničenje. Te matične celice še niso omogočile nobenega človeškega zdravljenja. Celice so poleg vsega v laboratoriju izjemno labilne in spontano tvorijo novotvorbe.

Pluripotentne matične celice: nedavno podrobneje raziskane, pridobljene v laboratoriju z genetskim obdelovanjem odraslih celic, kot na primer kožnih celic, v matične celice. Ne uničujejo človeškega zarodka. Po naraščajočem znanstvenem in etičnem interesu še ni mogoče potrditi možnega terapevtskega učinka.

Odrasle matične celice: odvzete iz odraslih tkiv, kot so na primer kostni mozeg, mišice ali maščobe.

Matične celice iz popkovnične krvi in krvi placente: odvzamejo se po porodu, postopek pa je za mater in otroka neboleč in ne predstavlja tveganja. V dvajsetih letih so matične celice iz krvi placente omogočile zdravljenje 20.000 pacientom s presaditvijo kostnega mozga z uporabo krvnih matičnih celic za obnovitev imunskega ali krvnega sistema.

Več raziskovalnih skupin po svetu je potrdilo koristnost matičnih celic iz popkovnične in placentne krvi za laboratorijsko pridobivanje različnih vrst tkiv: živčnega, jetrnega tkiva, tkiva trebušne slinavke, kostnega in hrustančnega tkiva. Izvajajo se novi terapevtski poskusi, zlasti za zdravljenje otrok s cerebralno paralizo ali sladkorno boleznijo v mladosti, v Združenih državah in nato še v Nemčiji tudi za zdravljenje srčnih napak z lastnimi matičnimi celicami iz popkovine ali popkovnične krvi.

Novussanguis

Mednarodno združenje za raziskovanje matičnih celic iz popkovnične krvi in odraslih matičnih celic so ustanovile skupina profesorja McGuckina iz univerze v Newcastlu (Velika Britanija) in ustanove Jérôme Lejeune (Francija). Prvo zdravljenje s popkovnično krvjo se je zgodilo v Združenih državah leta 1970. Leta 2008 se je s popkovnično krvjo že zdravilo in bilo ozdravljenih na tisoče ljudi. Danes je vloženo veliko dela v razvoj matičnih celic iz popkovnične krvi v Aziji, Avstraliji in Združenih državah. Leta 2004 je bila Japonska prva država, ki je izvedla več zdravljenj s popkovnično krvjo kot s presaditvijo odraslega kostnega mozga. Na Floridi se zdravniki specialisti za sladkorne bolezni usmerjajo predvsem na zdravljenje s popkovnično krvjo.

Novussanguis, info@novussanguis.org

Vsako leto je na svetu 130 milijonov rojstev, v Franciji več kot 816.000. Pri tem popkovina s svojo krvjo predstavlja izjemen rezervoar matičnih celic, katerih odvzem je preprost in ni etično sporen.

V Franciji je možen odvzem otrokovih matičnih celic le v nekaterih porodnišnicah, ki sodelujejo s pristojnimi biobankami. V nasprotju z drugimi evropskimi državami Francija ni razvila posebnega kadra za razvoj zasebnih bank. Vse več staršev se zato odloča za hranitev otrokovih popkovnih matičnih celic za družinske potrebe v zasebnih biobankah v tujini. Tretja možnost »solidarnega družinskega hranjenja« (ki ga je na primer razvila biobanka Cryo-Save) pa omogoča tistim staršem, ki to želijo, zasebno hraniti otrokovo popkovnično kri in obenem možnost darovanja matičnih celic ustreznemu pacientu. V več ameriških državah je obvezno informiranje nosečnic o možnosti zbiranja popkovnične krvi. Sijajni znanstveni in medicinski napredek se bo lahko razvijal le v primeru, ko popkovine in popkovnične krvi ne bomo pojmovali kot odpadek, temveč kot možnost hranjenja celic v posebnih biobankah.

dr. Nico Forraz in Colin McGuckin,
CTI -Lyon: raziskovalni inštitut za celično terapijo in tehnologijo, Lyon-Saint Priest, Rhône

Vir: 24kul.net

INTERVJU: “Toliko se nisva nikoli v življenju smejala, kot se sedaj.”

Družina Pavlin Šulek

Miriam Pavlin Šulek in Rok Pavlin, starša štirih. Preberite njuno razmišljanje o shranjevanju matičnih celic pri družbi Neocelica.

Vaša družina je pa res nekaj posebnega. Kar štirje otroci v obdobju petih let! Verjamemo, da zna biti naporno. Kako se počutita kot starša tem štirim zakladom?

Rok: Utrujena, zaskrbljena, srečna. Kar v tem vrstnem redu. Pravzaprav je težko ugotoviti, kako se počutiš. Zanima te samo, kako se imajo oni. Ves čas si zaskrbljen, seveda dokler se zaenkrat trije hodeči čmrlji ne spravijo nate. Toliko se nisva nikoli v življenju smejala, kot se sedaj.
Miriam: Ja, utrujeno je gotovo prvi odgovor, ki mi pade na pamet. Srečno, zadovoljno in pogosto zelo zaskrbljeno. Bi rekla, da nekako tako kot vsaka druga mama, ne glede na to, koliko je otrok. Je pa res, da je naše življenje do zdaj bolj kot to, koliko malčkov je na kupu, zaznamovalo to, da imata dve izmed njih vsaka svoje zdravstvene posebnosti, zaradi katerih smo redni gostje pediatrične klinike, kar je za nas že logistično pravi mali projekt. Enako velja za življenje v strogem centru Ljubljane, brez dvigala ali dostopa z avtom.

Ob rojstvu vseh štirih otrok ste shranili matične celice iz popkovnične krvi. Lahko poveste, kaj vas je prepričalo v odločitev za shranitev?

Rok: Pravzaprav je Miriam mene. V času prve nosečnosti se je odločila za shranitev matičnih celic, ker je ta možnost obstajala.
Miriam: Ko sem v prvi nosečnosti nekje prebrala, da ta možnost obstaja, sploh nisem kaj dosti razmišljala. Preprosto se ne bi rada nikdar v življenju znašla v situaciji, ko bi mojemu otroku takšne matične celice lahko pomagale, pa jih nimamo, čeprav je obstajala možnost, da bi jih imeli. Pri vseh nadaljnjih je bila logika še bolj preprosta – če ima to eden, bodo imeli tudi drugi. Vprašanje je bilo vedno zgolj finančno. Štiri shranitve matičnih celic v dobrih štirih letih so poleg vseh ostalih stroškov res ogromen zalogaj.

Ste se o shranjevanju matičnih celic pogovarjali s sorodniki, znanci, zdravniki, ali je bila odločitev sprejeta na podlagi preučevanja obstoječih zapisov o matičnih celicah in zdravljenju z matičnimi celicami?

Rok: Iz shranjevanja matičnih celic nikoli nisem delal nobene znanosti oziroma projekta. Zdelo se mi je skoraj samo po sebi umevno, da jih shraniva in s tem otroku kupiva varovalko, za katero upava, da je nikoli ne bo izkoristil.

Kje vidite največjo korist shranjevanja matičnih celic?

Miriam: Morda bo zvenelo čudno, ampak iskreno upam, da moji otroci od njih ne bodo imeli nobene koristi, preprosto zato, ker jih ne bodo potrebovali. Malo je ironično, da imamo dve deklici na hematoonkološkem oddelku pediatrične klinike, kjer je vse polno otrok, ki jih zdravijo z matičnimi celicami, mi pa si z njimi zaenkrat ne moremo nič pomagat. Ampak kaj vem, kje bo medicina čez deset let.

Kaj svetujete bodočim staršem, ki so glede shranjevanja matičnih celic še neodločni?

Rok: Težko karkoli svetujem. Naj se odločijo tako, da bodo s svojo odločitvijo pomirjeni.
Miriam: Res je, to so odločitve, glede katerih ne bi hotela vplivati na nikogar. Gotovo naj se dobro pozanimajo glede vsega, kar se jim zdi pomembno. In se odločijo tako, da bodo s svojo odločitvijo pomirjeni. Jaz sem.

Se boste v primeru petega otroka ravno tako odločili za shranitev?

Rok: Khm, peti otrok? :)
Miriam: Prav res, nimam niti prostora razmišljat o čem takem :) Zelo hipotetično pa velja še bolj kot za vse ostale otroke, le finančno vprašanje.

Hvala za vaš čas!
Ekipa Neocelice

UMETNO OKO, KI VIDI

Jošiki Sasai

Japonski znanstveniki so spodbudili matične celice, da so se razvile v glavno komponento človeškega očesa.

Jošiki Sasai je s svojimi sodelavci s Centra RIKEN za razvojno biologijo v v mestu Kobe na Japonskem uspel spodbuditi človeške matične celice, da so se razvile v glavno komponento človeškega očesa. V laboratorijskih posodah so se celice spontano združile v balon, imenovan očesni mehurček, ki se je zgubal sam vase in tako ustvaril polmilimetrski mešiček, obložen s celicami očesne mrežnice.

Zanimivo je, da je ta proces potekal neodvisno, ne da bi se vanj vpletli znanstveniki, kar jih je vse zelo prevzelo. Kot je v komentar na objavo o tem dogodku izjavil Austin Smith, direktor Centra za raziskovanje matičnih celic na Univerzi Cambridge v Veliki Britaniji, dosedaj znanstveniki niti niso natanko vedeli, kako se oko razvija, dokler niso tega v spontanem dogajanju opazovali v laboratoriju omenjene japonske skupine.

Dosežek japonske skupine vzbuja upanje, da bo nekoč moč povrniti vid tistim, ki so ga izgubili. Masajo Takahaši, oftalmologinja v omenjeni raziskovalni skupini, je že začela presajati plasti mrežnice, vzgojene v laboratorijskih posodicah, v oči slepih miši, z upanjem, da jim bo povrnila vid. Proti koncu leta pa jih namerava presaditi tudi v oči slepih opic.

Vprašanje, ali se bo presajeno tkivo vgradilo v tkivo prejemnika, je še odprto. Jošiki Sasai upa, da se bo, saj kot zatrjuje, gre za zelo čisto snov, brez ostankov embrionalnih matičnih celic, ki bi lahko pomenile tveganje, da se razvijejo v rakavo tkivo ali kako drugo tkivo.

Vir: delo.si

SKUPINA CRYO-SAVE OB ODPRTJU NOVEGA SEDEŽA DRUŽBE NAGRADILA MLADEGA RAZISKOVALCA

Arnoud van Tulder in dr. T.H.J. Nijhuis

Vodilna mednarodna družinska banka za shranjevanje matičnih celic, skupina Cryo-Save, je v sklopu praznovanja odprtja novega sedeža družbe v Zutphen-u na Nizozemskem, dr. T.H.J. Nijhuis-u podarila nagrado za mladega raziskovalca (»Cryo-Save Young Investigator Award«).

Sedež skupine Cryo-Save v Zutphen-u na Nizozemskem je bil letošnje leto popolnoma obnovljen. Slavnostna otvoritev je potekala 22. junija, ko sta Arnoud van Tulder, izvršni direktor skupine, ter odvetnik C. Bieze, predstavnik province Gelderland, uradno odprla nov sedež družbe.

V počastitev dogodka je skupina dr. T.H.J. Nijhuis-u poleg nagrade za mladega raziskovalca podelila tudi nagrado v višini 5.000 evrov. Dr. T.H.J. Nijhuis je svoje zadnje raziskave usmeril v mezenhimske matične celice iz tkiva popkovnice in svoje delo opravlja na Erasmus Medical Center, ki je del Erasmus University of Rotterdam na Nizozemskem.

Arnoud van Tulder, izvršni direktor skupine Cryo-Save, je ob svečanem dogodku izjavil: »Ponosno objavljamo, da je dr. T.H.J. Nijhuis prejemnik letošnje nagrade za mladega raziskovalca. Raziskave so ključni del naše dejavnosti in odkritja podobna dr. Nijhuis-ovim so naše vodilo za delo v prihodnosti.«

Kot del programa za izobraževanje in ozaveščanje skupnosti je podeljevanje nagrad za mlade raziskovalce še en primer, kako skupina Cryo-Save podpira napredek pri uporabi matičnih celic na zdravstvenem področju. Cryo-Save želi izboljšati in razširiti poznavanje matičnih celic v splošni in strokovni zdravstveni javnosti, da v matičnih celicah prepoznajo potencial za zdravljenje številnih bolezni.

Vir: cryo-save.com

DEKLICI PRESADILI ŽILE, VZGOJENE IZ NJENIH LASTNIH CELIC

Pariz - Švedskim zdravnikom je uspelo neki deklici presaditi žile, ki so jih vzgojili iz njenih lastnih matičnih celic. Gre za prelomen postopek v medicini, z njim pa so deklici prihranili bolečo in tvegano presaditev žil, ki bi jih vzeli iz njenega telesa, so objavili v novi izdaji medicinske revije Lancet.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, gre za prelomno odkritje v medicini, ki bo ponudilo upanje vsem tistim, ki nimajo več zdravih žil presaditev, npr. za dializo ali za vstavljanje obvodov pri srčnih boleznih.

Sintetične žile niso najbolj uporabne, saj se pogosto mašijo, presajanje tujih žil pa pomeni, da morajo prejemniki do konca življenja jemati zdravila za zaviranje imunskega zavračanja. Zato se zdravniki običajno odločajo za presaditev žil, ki jih vzamejo iz drugega dela telesa.

V primeru desetletne deklice je zdravnikom iz univerze v Götenborgu uspelo v laboratoriju vzgojiti žilo iz njenih lastnih matičnih celic.

Deklica je morala na presaditev večje žile, ki dovaja kri v jetra na razstrupljanje. Po običajni metodi bi ji morali za nadomestno žilo vzeti veno iz vratu ali noge, pri tem pa bi tvegali težave v teh delih telesa.

Kot opisuje AFP, so se zdravniki zato odločili za vzgojitev žile. Za osnovo so vzeli devetcentimetrsko žilo od mrtvega donatorja in iz nje odstranili vse še žive celice. Nato pa so v tkivo vstavili matične celice, ki so jih pridobili iz kostnega mozga deklice.

Dva tedna kasneje je zrasla nova žila, ki so jo nato deklici uspešno vstavili. Normalen krvotok se je vzpostavil praktično takoj, deklica pa ni imela nobenih zapletov, so še zapisali zdravniki v znanstveni reviji.

Vir: dnevnik.si

JAPONSKI ZNANSTVENIKI IZ MATIČNIH CELIC USTVARILI JETRA

Tokio - Japonskim znanstvenikom je uspelo, da so iz matičnih celic ustvarili delujoča človeška jetra. S tem so se povečala upanja o izdelavi umetnih organov za tiste, ki potrebujejo presaditve organov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Skupina znanstvenikov je pluripotentne matične celice (iPS) presadila v telo miši, kjer so zrasle v majhna, a delujoča človeška jetra, sposobna sinteze proteinov in razstrupljanja zdravil. Celice so miši presadili v glavo, da bi tako izkoristili povečan pritok krvi, jetra pa so zrasla do velikosti petih milimetrov, je sporočil vodja znanstvenikov Hideki Taniguči z univerze Jokohama.

Po mnenju strokovnjakov gre za preboj pri izdelavi umetnih človeških organov. Zdravniki se namreč nenehno soočajo s pomanjkanjem človeških organov, ker je ustreznih donatorjev za presaditve bistveno manj od potreb.

Japonski časnik Jomiuri je ob tem zapisal, da gre za "pomemben most med osnovnimi raziskavami in kliničnim pristopom", a bo potrebno premagati še številne izzive, preden bo to postalo medicinska praksa.

Dve skupini znanstvenikov, ena v ZDA in druga na Japonskem, sta celice iPS odkrili leta 2006.

Vir: dnevnik.si

KOŽNE CELICE BI LAHKO POMAGALE CELITI SRČNO TKIVO

Znanstveniki iz Izraela so danes sporočili, da so pacientom, ki so doživeli srčni napad, odvzeli kožne celice in jih spremenili v celice, ki bi morebiti lahko zdravile poškodovano srčno tkivo. Preizkus predstavlja velik napredek v razvoju nadomestnih celic za zdravljenje poškodovanih tkiv.

Tehniko so doslej preizkusili le na podganah in znanstveniki opozarjajo, da utegne trajati tudi do deset let, preden bodo lahko začeli z varnim testiranjem tehnike pri ljudeh.

Raziskava uporablja metodo s celicami hiPSCs, ki je manj sporna alternativa embrionalnim matičnim celicam. Na podlagi te metode pacientom odvzamejo celice in jim nato v jedro vnašajo gene. S pomočjo kemičnega "koktajla" ti geni delujejo kot stikala, ki celice spremenijo nazaj v njihovo mlajšo, vitalnejšo obliko.

Znanstveniki upajo, da bodo z uporabo pacientu lastnih celic kot načina zdravljenja poškodovanih tkiv dosegli, da bi imunski sistem pacienta te celice sprejel za lastne in jih ne bi napadel.

Prejšnje raziskave so že pokazale, da se lahko celice hiPSCs, ki se jih pridobi od mladih in zdravih ljudi, spremeni v srčne celice. A doslej znanstveniki celic hiPSCs niso mogli pridobiti od starejših in bolnih pacientov.

"Naše raziskave so pokazale, da lahko tudi starejšemu pacientu z resnimi težavami s srcem odvzamemo kožne celice in jih preobrazimo v srčne celice, ki so zdrave in mlade," je dejal profesor kardiologije v izraelskem zdravstvenem centru Rambam Lior Gepstein.

Vendar za zdaj še ni znano, ali imunski sistem celice, ki se jih pacientu odvzame in preobrazi, ponovno sprejme, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vir: dnevnik.si