DEKLICI PRESADILI ŽILE, VZGOJENE IZ NJENIH LASTNIH CELIC

Pariz - Švedskim zdravnikom je uspelo neki deklici presaditi žile, ki so jih vzgojili iz njenih lastnih matičnih celic. Gre za prelomen postopek v medicini, z njim pa so deklici prihranili bolečo in tvegano presaditev žil, ki bi jih vzeli iz njenega telesa, so objavili v novi izdaji medicinske revije Lancet.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, gre za prelomno odkritje v medicini, ki bo ponudilo upanje vsem tistim, ki nimajo več zdravih žil presaditev, npr. za dializo ali za vstavljanje obvodov pri srčnih boleznih.

Sintetične žile niso najbolj uporabne, saj se pogosto mašijo, presajanje tujih žil pa pomeni, da morajo prejemniki do konca življenja jemati zdravila za zaviranje imunskega zavračanja. Zato se zdravniki običajno odločajo za presaditev žil, ki jih vzamejo iz drugega dela telesa.

V primeru desetletne deklice je zdravnikom iz univerze v Götenborgu uspelo v laboratoriju vzgojiti žilo iz njenih lastnih matičnih celic.

Deklica je morala na presaditev večje žile, ki dovaja kri v jetra na razstrupljanje. Po običajni metodi bi ji morali za nadomestno žilo vzeti veno iz vratu ali noge, pri tem pa bi tvegali težave v teh delih telesa.

Kot opisuje AFP, so se zdravniki zato odločili za vzgojitev žile. Za osnovo so vzeli devetcentimetrsko žilo od mrtvega donatorja in iz nje odstranili vse še žive celice. Nato pa so v tkivo vstavili matične celice, ki so jih pridobili iz kostnega mozga deklice.

Dva tedna kasneje je zrasla nova žila, ki so jo nato deklici uspešno vstavili. Normalen krvotok se je vzpostavil praktično takoj, deklica pa ni imela nobenih zapletov, so še zapisali zdravniki v znanstveni reviji.

Vir: dnevnik.si

JAPONSKI ZNANSTVENIKI IZ MATIČNIH CELIC USTVARILI JETRA

Tokio - Japonskim znanstvenikom je uspelo, da so iz matičnih celic ustvarili delujoča človeška jetra. S tem so se povečala upanja o izdelavi umetnih organov za tiste, ki potrebujejo presaditve organov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Skupina znanstvenikov je pluripotentne matične celice (iPS) presadila v telo miši, kjer so zrasle v majhna, a delujoča človeška jetra, sposobna sinteze proteinov in razstrupljanja zdravil. Celice so miši presadili v glavo, da bi tako izkoristili povečan pritok krvi, jetra pa so zrasla do velikosti petih milimetrov, je sporočil vodja znanstvenikov Hideki Taniguči z univerze Jokohama.

Po mnenju strokovnjakov gre za preboj pri izdelavi umetnih človeških organov. Zdravniki se namreč nenehno soočajo s pomanjkanjem človeških organov, ker je ustreznih donatorjev za presaditve bistveno manj od potreb.

Japonski časnik Jomiuri je ob tem zapisal, da gre za "pomemben most med osnovnimi raziskavami in kliničnim pristopom", a bo potrebno premagati še številne izzive, preden bo to postalo medicinska praksa.

Dve skupini znanstvenikov, ena v ZDA in druga na Japonskem, sta celice iPS odkrili leta 2006.

Vir: dnevnik.si

KOŽNE CELICE BI LAHKO POMAGALE CELITI SRČNO TKIVO

Znanstveniki iz Izraela so danes sporočili, da so pacientom, ki so doživeli srčni napad, odvzeli kožne celice in jih spremenili v celice, ki bi morebiti lahko zdravile poškodovano srčno tkivo. Preizkus predstavlja velik napredek v razvoju nadomestnih celic za zdravljenje poškodovanih tkiv.

Tehniko so doslej preizkusili le na podganah in znanstveniki opozarjajo, da utegne trajati tudi do deset let, preden bodo lahko začeli z varnim testiranjem tehnike pri ljudeh.

Raziskava uporablja metodo s celicami hiPSCs, ki je manj sporna alternativa embrionalnim matičnim celicam. Na podlagi te metode pacientom odvzamejo celice in jim nato v jedro vnašajo gene. S pomočjo kemičnega "koktajla" ti geni delujejo kot stikala, ki celice spremenijo nazaj v njihovo mlajšo, vitalnejšo obliko.

Znanstveniki upajo, da bodo z uporabo pacientu lastnih celic kot načina zdravljenja poškodovanih tkiv dosegli, da bi imunski sistem pacienta te celice sprejel za lastne in jih ne bi napadel.

Prejšnje raziskave so že pokazale, da se lahko celice hiPSCs, ki se jih pridobi od mladih in zdravih ljudi, spremeni v srčne celice. A doslej znanstveniki celic hiPSCs niso mogli pridobiti od starejših in bolnih pacientov.

"Naše raziskave so pokazale, da lahko tudi starejšemu pacientu z resnimi težavami s srcem odvzamemo kožne celice in jih preobrazimo v srčne celice, ki so zdrave in mlade," je dejal profesor kardiologije v izraelskem zdravstvenem centru Rambam Lior Gepstein.

Vendar za zdaj še ni znano, ali imunski sistem celice, ki se jih pacientu odvzame in preobrazi, ponovno sprejme, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vir: dnevnik.si

MATIČNE CELICE UČINKOVITE KOT "ZAŠČITNI OKLEP" OBOLELIH ZA RAKOM

Raziskava, ki jo je objavil zbornik Science Transitional Medicine, razlaga, kako kemoterapija ubija rakave celice, ki se hitro razmnožujejo. Obenem pa poškoduje tudi druge, zdrave telesne celice, najpogosteje je to kostni mozeg. Sedaj bi lahko pri kemoterapiji in drugih invazivnih zdravljenjih v boju proti raku zdrave celice zaščitili z matičnimi celicami.

V poskusni raziskavi so znanstveniki uporabili gensko spremenjene celice, s katerimi so zaščitili kostni mozeg. Kot je dejal britanski center za raziskovanje raka, gre za ''popolnoma nov pristop'' v zdravljenju te zahrbtne bolezni.

Telo neprestano izdeluje nove krvne celice v prazninah v kosteh, a kostni mozeg je izredno občutljiv za kemoterapijo. Kot posledica kemoterapije se zato pojavi manjše število levkocitov v krvi, kar pa povzroči večje možnosti za infekcijo, manj rdečih krvničk pa povzroči zadihanost in utrujenost.

Raziskovalci centra Fred Hutchinson Cancer Research Center so povedali, da so prav ti učinki včasih ''glavna prepreka'' v zdravljenju s kemoterapijo in morajo zaradi njih pogosto prenehati z njo.

Sedaj so izvedli poskusno raziskavo, v kateri so pacientom z možganskim tumorjem zavarovali kostni mozeg. Bolnikom so odvzeli kostni mozeg in izločili matične celice, v katere so nato vbrizgali virus, ki brani celice pred učinki kemoterapije in nato te ''okužene'' celice vbrizgali nazaj v bolnika.

''Ugotovili smo, da pacienti nato kemoterapijo prenašajo bolje in dlje.'' Bolniki so tudi živeli dlje, od povprečne življenjske dobe obolelih s takim tumorjem. Eden od njih je po tem posegu živel še več kot dve leti in pol, povprečje pa je le leto dni.

Vir: dnevnik.si

OBETI ZA ZDRAVILO ZOPER PLEŠAVOST

Japonskim raziskovalcem je uspelo na »plešastih« miših ponovno vzgojiti dlake, kar obeta, da bo mogoče razviti zdravilo zoper plešavost.

Kot poroča najnovejša izdaja spletne znanstvene revije Nature Communications, je japonskim raziskovalcem uspelo na »plešastih« miših ponovno vzgojiti dlake, in sicer s presaditvijo lasnih mešičkov, ki so jih ustvarili s pomočjo matičnih celic. Ta dosežek vliva utemeljeno upanje, da bo mogoče razviti zdravilo zoper plešavost. Raziskavo je vodil prof. Takaši Cuji s tokijske znanstvene univerze. Njegova skupina je z bioinženiringom ustvarila lasne mešičke in jih presadila v kožo miši brez dlak. Iz njih so živalim res pognale dlake, ki so se nato še naprej normalno obnavljale: ko so prve, zrasle iz presajenih mešičkov, odpadle, so zrasle nove, povsem enako kot v običajnem ciklu rasti las in dlak.

Ko matične celice vstavljajo v tkiva ali organe, jih morajo običajno vzeti iz zarodkov, japonski raziskovalci pa so v poskusu presajanja lasnih mešičkov ugotovili, da bi mešičke lahko ustvarili iz matičnih celic odraslih ljudi. To pomeni, da bo morda zdravljenje proti plešavosti mogoče dopolniti s postopkom, pri katerem bi za presaditev lasnih mešičkov uporabili celice konkretnega pacienta. Kot so zapisali v članku v omenjeni reviji, predvidevajo, da bodo v treh do petih letih začeli klinične študije, že čez deset let pa lahko pričakujemo, da bo na voljo zdravilo za plešavost.

Vir: delo.si

MATIČNE CELICE LAHKO NADOMESTIJO ZDRAVILA PROTI ZAVRNITVI ORGANA

Matične celice

Izsledki študije, ki so jo opravili znanstveniki Inštituta za raziskave diabetesa pri Univerzi Miami, ZDA, in kitajske Univerze Xiamen, so pokazali, da bi lahko mezenhimske matične celice nadomestile močna zdravila proti zavrnitvi, ki jim morajo jemati bolniki po presaditvi organov. Gre za pionirsko študijo, v katero so vključili bolnike po presaditvi ledvice, izsledki, ki so jih marca objavili v ugledni ameriški medicinski reviji JAMA, pa lahko korenito preobrazijo prihodnost presajanja organov.

Bolniki, ki jim presadijo organ, morajo prejemati imunosupresivno terapijo, ki oslabi njihov imunski sistem do te mere, da ne zavrne presajenega organa. Ta zdravila sicer izboljšajo delovanje presadka in zmanjšajo tveganje za zavrnitev, vendar po drugi strani povečajo tveganje za razvoj nevarnih stranskih učinkov, kot so okužbe in toksičnost za druge organe. Da bi zmanjšali ali odstranili te neželene učinke, strokovnjaki Inštituta za raziskave diabetesa in sodelujoči raziskovalni centri po svetu raziskujejo varnejše metode za preprečevanje zavrnitve presajenega organa, pri čemer so se usmerili na celice v telesu, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, kot so mezenhimske matične celice.

Te celice se lahko diferencira v kost, hrustanec, maščobo in druga telesna tkiva. Te celice imajo tudi vrsto drugih ugodnih terapevtskih lastnosti, kot so njihova sposobnost, da uravnavajo imunski sistem s tem, da zavrejo razmnoževanje T-celic, odstranijo bolezen presadka proti gostitelju, omejijo citotoksična vnetja in stimulirajo ustvarjanje novih krvnih žil.

"Ta študija predstavlja pomemben korak k oblikovanju pristopov na osnovi celic, ki bodo nekega dne omogočili transplantacijo brez potrebe po dosmrtnem jemanju zdravil proti zavrnitvi organa," je povedal prof. Camillo Ricordi, direktor Inštituta za raziskovanje diabetesa in centra za presaditev celic pri Univerzi v Miamiju. Študija spada v sklop prizadevanj Zveze inštitutov za raziskavo diabetesa in Alianse za ozdravitev, ki si prizadevata, da bi z raziskavami potrdili varnost in učinkovitost uporabe celične terapije za zmanjšanje uporabe imunosupresivnih zdravil pri transplantacijah. Transplantacija brez uporabe imunosupresivnih zdravil je tudi glavni cilj vseh raziskovalnih pristopov do presaditve celic, ki proizvajajo inzulin, pri bolnikih z diabetesom tipa 1 in 2.

V zgoraj omenjeni študiji so bolniki, ki so jim presadili ledvico živega sorodnika, ob presaditvi z običajnim odmerkom imunosupresivnega zdravila dobili tudi odmerek njihovih lastnih mezenhimskih matičnih celic iz kostnega mozga. Leto dni po presaditvi se je izkazalo, da so ti bolniki doživeli manj akutnih zavrnitvenih reakcij, manj okužb in imeli boljše delovanje presadka kot bolniki, ki so prejeli standardno imunosupresivno terapijo. Prav tako v prvih 12 mesecih niso opazili stranskih učinkov, ki bi bili povezani s terapijo z mezenhimskimi matičnimi celicami.

Paciente bodo spremljali še naprej in ocenili dolgoročni vpliv na delovanje in preživetje presajenega organa. Če se bo izkazalo, da je terapija varna tudi na dolgi rok, bi lahko z njeno pomočjo izboljšali rezultate transplantacij, saj bi se zmanjšala tveganja, ki jih prinaša imunosupresivna terapija.

Vir: dnevnik.si

ODKRILI ZDRAVILO PROTI VIRUSU HIV?

Matične celice

Človeške celice lahko genetsko tako predelamo, da se lahko same borijo proti virusu HIV in ga naposled uničijo, so ugotovili ameriški znanstveniki.

Nedavna študija v znanstveni reviji PLoS Pathogens naj bi dokazovala, da je moč človeške celice predelati tako, da so napadejo in uničijo virus HIV. Tako vsaj trdi vodja projekta na univerzi UCLA Scott G. Kitchen.

"Ta raziskava je postavila temelje za potencialno uničenje virusa HIV v telesu," meni Kitchen.

V prejšnjih študijah so znanstveniki uporabili CD8-citotoksične limfocite T, ki so se sposobni boriti z infekcijo in uniči virus. A limfocitov T ni dovolj, da bi telo popolnoma očistili virusa. Zato so sedaj znanstveniki klonirali receptor in te uporabili, da so genetsko ustvarili človeške krvne matične celice. Nato so te celice vstavili v miši, ki so imele v sebi človeško prsno žlezo in opazovali reakcije.

Matične celice so se razvile v zrele multifunkcionalne CD8-celice, ki direktno napadele virus HIV. Kot so še ugotovili znanstveniki, pa morajo biti celice sorodne posamezniku, tako kot je to nujno pri presajevanju organov.

Znanstveniki bodo sedaj poskušali izdelati receptorje T-celic, ki bodo napadli različne dele virusa HIV, in, ki jih bodo lahko uporabljali na genetsko sorodnih posameznikih. S tem bi lahko preprečili možnost mutacije virusa. 

Vir: zurnal24.si