NEO-POSVETOVALNICA z dr. Pušenjakom

Obdobje nosečnosti je za žensko posebnega pomena. Nosečniški trebušček raste, brce in premiki otroka pa iz dneva v dan namigujejo, da se rok poroda bliža in s tem tudi nova življenjska vloga bodočih staršev. Devet mesecev načrtovanja, ki je zaznamovano z najrazličnejšimi odločitvami, pa vendar je na koncu najbolj pomembno, da je in bo tudi v prihodnje naš otrok zdrav. Čarobnega recepta, ki bi zagotavljal zdravje naših otrok žal ni, se je pa v zadnjem desetletju povečal pomen shranjevanja matičnih celic iz novorojenčkove popkovnične krvi in tkiva popkovnice. Novorojenčka lahko tako že v porodnišnici obdarimo z darilom, ki je neprecenljivo – shranitvijo njegovih matičnih celic.

Kaj so matične celice? Kakšna je njihova vrednost in kakšne koristi prinašajo? Kako poteka odvzem popkovnične krvi in tkiva popkovnice ob rojstvu otroka? Kje v Sloveniji lahko matične celice shranimo?

O vseh dilemah se boste lahko pogovorili z mag. Stankom Pušenjakom, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, na NEO-POSVETOVALNICI, ki bo potekala v četrtek, 29. maja 2014 ob 17. uri v prostorih družbe Neocelica, v Ljubljani.

Prijave sprejemamo na brezplačni telefonski številki 080 88 48, na elektronskem naslovu info@neocelica.si ali preko Facebook-a. Vsaka udeleženka prejme simpatično darilce.

Prisrčno vabljeni na klepet in prigrizek.

Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je ugleden strokovnjak za perinatalno medicino. Spremljal je na stotine nosečnosti in pomagal na svet mnogo dojenčkom. Dobro pozna bodoče matere in očete, njihov pogum in njihove skrbi. Že vrsto let aktivno sodeluje s spletno stranjo Med.over.net, kjer je moderator foruma ABC ginekologije in porodništva.

BOMO S POMOČJO MATIČNIH CELIC ŽIVELI DLJE?

Hendrikje van Andel-Schipper

Smrt je edina gotovost v življenju – pionirske raziskave krvi najstarejše Zemljanke pa dajejo namige zakaj je temu tako.

Hendrikje van Andel-Schipper, rojena leta 1890, je veljala za najstarejšo Zemljanko. Gospa s popolnim spominom in zdravim krvnim obtokom je živela do leta 2005, svoje telo pa  zapustila znanosti in skupaj s sorodniki privolila, da se vsi znanstveni izsledki javno objavijo.
Znanstveniki so na podlagi njene krvi ugotovili, da je naša življenjska doba pogojena z zmožnostjo obnavljanja tkiva, ki ga napajajo matične celice. Ko se matične celice izčrpajo, kar vpliva na njihovo življenjsko dobo, preminejo in s tem postopoma zmanjšujejo zmožnost telesa pri regeneraciji pomembnega tkiva in celic v krvi.

V primeru van Andel-Schipper-jeve je bilo ugotovljeno, da je v njeni jeseni življenja, približno dve tretjini belih krvničk izviralo iz zgolj dveh matičnih celic. To namiguje na dejstvo, da se je večina matičnih celic, ki jih je imela ob rojstvu, že izčrpala in preminila.

Vodja raziskovalne ekipe univerzitetnega medicinskega centra v Amsterdamu, Henne Holstege, se sprašuje, ali obstaja meja števila delitev matičnih celic in ali to pomeni, da obstajajo meje človeškega življenja: 

»Ali to dejstvo lahko obidemo s ponovno napolnitvijo s celicami, ki smo jih shranili v mladosti?«

Drug dokaz za izčrpanost matičnih celic so bili telomeri - zaščitni končiči na kromosomih, Andel-Schipper-jeve, ki so bili močno obrabljeni. V povprečju so bili telomeri belih krvničk do 17-krat krajši od telomerov možganskih celic, ki se v toku življenja skoraj ne podvajajo.

Ekipa je našla matične celice, ki proizvajajo bele krvničke s pomočjo vzorca mutacij znotraj krvnih celic. Vzorec je bil podoben v vseh celicah, tako da so raziskovalci zaključili, da le-te izvirajo iz dveh sorodnih 'izvornih' matičnih celic.

»Rojeni smo s približno 20.000 krvnimi matičnimi celicami in v vsakem trenutku jih okoli 1000 sodeluje pri obnavljanju krvi« pravi Holstegejeva. Skozi življenje se število aktivnih matičnih celic skrči, zaščitni končiči na kromosomih pa se skrajšajo do točke svoje smrti – točke, ki jo imenujemo celična izčrpanost.

Primer Andel-Schipper-jeve je prvi takšnih, kjer so raziskali življenjske vzorce 'somatskih' mutacij pri tako stari in zdravi osebi. Glede na dejstvo, da niso našli nobenih nevarnosti za bolezenske mutacije in možnosti raka, nakazuje da je bilo telo gospe izredno sposobno obnavljanja celic in odstranjevanja nevarnih mutacij. 

»Raziskava  je prva te vrste, saj raziskuje akumulacijo somatskih mutacij v tkivu ostarele osebe. Kjer se zgodi mutacija, tam nastane možnost za somatske mutacije, ki lahko pripelje do rakavih obolenj; sedaj smo sposobni videti njihov razpon v normalnem, ne-rakavem tkivu, kot je kri, kar pomeni, da lahko začnemo razmišljati o posledicah na zdravje« «, razloži Chris Tyler-Smith iz Wellcome Trust Sanger inštituta v Hinxtonu v Veliki Britaniji. 

Zdravljenje Alzheimerjeve bolezni
Holstegejeva je mnenja, da zaključki raziskovanj lahko spodbudijo možnosti za pomlajevanje ostarelih s pomočjo injekcij matičnih celic, ki smo jih shranili ob rojstvu ali v mladosti. Te matične celice bi bile tako brez mutacij in bi imele telomere polne velikosti; kar pa bi bilo zaenkrat možno samo s krvjo in ne drugimi tkivi. Holstegejeva upa, da bo s pomočjo genoma Andel-Schipper-jeve pomagala tistim, ki zbolijo nenavadno zgodaj in z izsledki pomagala najti ključ za gene, ki varujejo pred Alzheimerjevo boleznijo.

IZRABLJAMO NARAVO, DA DELA SEBI V PRID

Dr. Colin McGuckin, direktor Inštituta za razvoj celičnih terapij iz Lyona, je na povabilo prišel v Slovenijo predavat o zadnjih dognanjih o matičnih celicah in njihovi vedno večji uporabnosti v zdravstvu. Predava v številnih zdravstvenih in znanstvenih organizacijah vsega sveta, vabijo ga v evropski parlament ter celo v Vatikan. Sedeminštiridesetletni znanstvenik, ki med drugim deluje kot svobodni novinar, je življenje posvetil raziskovanju in z zadovoljstvom pove, da so lani britanski znanstveniki s pomočjo matičnih celic umetno ustvarili prva jetra, kar je le povod, da bodo nekega dne omogočili presaditev katerega koli organa.

O čem govorijo zadnja dognanja raziskovanja matičnih celic?
Zadnjih deset let je bilo največ pozornosti in dela usmerjenega v razumevanje, da s pomočjo matičnih celic lahko obnovimo organ. V nedavnih raziskavah smo se posvetili predvsem srcu, kako lahko ukrepamo pri poškodbah oziroma spremembah tkiva. Dejstvo je, da so srčne bolezni eden večjih ubijalcev evropske populacije današnjega časa.

Kakšne so napovedi, glede na vaše prepričanje, da matične celice kljub vsem novim dognanjem ne bodo nikoli nadomestile ne tablet ne operativnih posegov?
Matične celice so močne, ker se tako uspešno prilagajajo novim okoliščinam. In če jih pravilno spodbudimo, naj se spremenijo v primerno tkivo, ne le podpirajo oboleli organ, ampak ga celo obnovijo. Naj vam pojasnim: če ob primerni uporabi novega zdravila uporabimo še matične celice, lahko pospešimo zdravljenje. Matične celice pa niso edini odgovor, potrebujemo podporo farmacevtske industrije, da bo proizvajala zdravila, ki bodo dopolnjevala učinek matičnih celic, in seveda potrebujemo kakovostno zdravstveno oskrbo in osebje, ki bo ustrezno presadilo/transplantiralo celice v pravi del človeškega telesa. Od tega, kako so celice vstavljene, je namreč odvisno, kako uspešne bodo med zdravljenjem. Raziskave so zelo obsežne. Povezali smo več najuspešnejših klinik, da prvič združijo moči in ustvarijo najboljši paket za celostno oskrbo. Številni največji specialisti so strnili glave.

Človek kot plod znanstvene raziskave. Rezultati vsakič znova presenečajo. Kaj je trenutno vaš glavni problem?
Veliko stvari še ne vemo. Matične celice pridobimo iz popkovnične krvi, kostnega mozga, iz različnih virov, nato jih moramo počasi spreminjati v to, kar mi hočemo, in ne v to, kar one same želijo biti. Problem torej nastane v nadzoru, kajti ko celice spodbudiš, naj se razvijajo v določen tip, se ne razvijajo vse v želeni smeri.

In kakšno vlogo ima za raziskovalce vidik narave, torej upoštevanje naravnih zakonitosti, ima kakšno?
Mislim, da izrabljamo naravo, da dela sebi v prid. V tem, kar delamo, vidim bolj naravno terapevtsko metodo. Če uporabimo naše lastno tkivo in ga želimo obnoviti s pomočjo naših matičnih celic, je to na dolgi rok za nas najbrž bolje kot uporaba sintetičnih zdravil iz kemijskih laboratorijev. Zdravila imajo včasih zelo neprijetne stranske učinke.

Kako ste pravzaprav začeli delati prav na tem področju?
Raziskovati sem začel v Londonu, kjer sem delal z resno bolnimi otroki, pri katerih so se razvile bolezni matičnih celic, predvsem bolezni krvi in krvotvornih organov. Bil sem odločen, da jim pomagam.

Se vedno počutite dobro s tem, kar delate, ali prihajajo tudi trenutki, ko se morda spopadate z notranjimi dilemami?
Dileme … Žal mi je le, da nismo s kolegi že prej uporabili tega, kar delamo danes. Včasih vidim oči žalostnih otrok, ki niso preživeli, ker jim pred dvajsetimi leti in več nismo mogli pomagati, ker še ni bil čas za to. Dilema vsakega, ki sodeluje na tem področju, je torej tudi izbira pravega trenutka, kdaj so stvari dovolj razvite, da jih lahko preizkusimo na človeku in da ljudem postanejo dostopne. Če imate v mislih etiko, nisem osebno v nikakršni dilemi, za raziskave uporabljamo odrasle matične celice, in ne celic zarodka, torej nimam niti nobenih verskih pomislekov. Težim k temu, da bi s svojimi dognanji čim prej dosegli bolnike, ki potrebujejo rezultate našega dela.

Predavate tudi v Vatikanu. Kako tam sprejemajo vaše delo?
Vatikan zelo podpira takšne raziskave. Veste, več popkovnične krvi bo shranjene v bankah, več ljudem bomo lahko pomagali. Ni dolgo, kar se je shranjevanje začelo, v New Yorku je namreč najstarejša banka popkovnične krvi stara šele 22 let. Zato bi ljudem želel sporočiti, naj vlagajo v to. Potrebovali bomo celice mnogih, da bi pomagali ljudem po vsem svetu. Poseben problem namreč nastane tudi zaradi migracij med populacijami in etničnimi skupinami. Če ima na primer Slovenka otroka z Angležem, ne delita istega tipa tkiva. Če bo otrok zbolel za levkemijo, bodo torej teže našli primerno tkivo zanj, kot če imata otroka dva Slovenca, saj bosta iz lokalne populacije laže našla ustrezno pomoč. Govorimo o tkivni skladnosti. Z vsemi migracijami in mešanjem ljudi po vsem svetu se ustvarja vedno več tipov tkiva, zato je težko najti ustreznega ter primernega darovalca tkiv in celic za zdravljenje. Torej v prihodnosti ne bomo potrebovali samo bank s popkovnično krvjo za zdravljenje, ampak tudi banke za tkiva; za jetra, ledvice, srce in druge organe. Vlada v Veliki Britaniji je vložila ogromne vsote denarja v shranjevanje popkovnične krvi.

Govorite o široko zastavljenih projektih, kdo vse je vključen vanje?
Ogromno ljudi, vedno več, doktorji, medicinsko osebje, kirurgi, znanstveniki, inženirji, kemiki, farmacevti, biologi. Evropski parlament se je odločil, da bo za projekt namenil veliko denarja, ogromno milijonov je že šlo vanj. V Franciji se trenutno posvečamo velikemu 43 milijonov vrednemu projektu zdravljenja raka. Gre za to, da kirurgi lokalnih bolnišnic, specializiranih za zdravljenje rakavih obolenj, odstranjujejo rakava tkiva, jih pošiljajo v naš laboratorij, mi iz njih izoliramo rakave matične celice, jih razvrstimo in pripravimo tkivne kulture ter jih nato pošljemo farmacevtski industriji, da razvije/izdela posodobljene kemoterapevtike. Pošljem jih tudi diagnostikom, da bi rakave celice čim prej prepoznali. Zaradi našega dela preživi 70 odstotkov otrok s posebno vrsto levkemije, medtem ko jih pred samo 20 leti prav toliko ni preživelo.

Tako rekoč v seciranje človeka greste, približujete se celicam, eni njegovih najmanjših enot, in se jih celo dotikate. Kaj pa človekov psihološki in duševni del, koliko ga pri raziskovanju spremljate, upoštevate?
S tem se za zdaj ne ukvarjamo kaj dosti, čeprav se še kako zavedam pomembnosti tega dela. Moj oče ima parkinsonovo bolezen, moja mati je pravkar ozdravela od raka, žena mojega brata pa je pred nekaj leti zaradi te bolezni umrla. Verjamem, da je psihološki del pogleda na človeka zelo pomemben, prav tako socialni vidik. To bomo še morali spoznati v bolnišnici prihodnosti, torej obravnavati človeka kot individuum.

In vaše življenje poleg dela, kariere, obstaja, zdi se, kot da ste enako predani svoji viziji?
Zelo sem zaseden. Vedno bolj celo verjamem, da je imeti priložnost delati nekaj takšnega, kar delam, poklicanost, misija. Moj trenutni zasebni cilj pa se je naučiti francoskega jezika in dobro smučati. Moram imeti življenje poleg svojega profesionalnega dela, ki me zadovoljuje, tega se zavedam, sicer ne morem biti srečen. Prav to tudi očiščuje moje misli, me razbremenjuje. Vikende torej preživljam na smučeh v hribih. Ja, zares veliko delam, najbrž preveč.

Sprašuje: TAJA ZUCCATO

DRUGO MNENJE

Doc. dr. Matej Drobnič, dr. med., specialist ortopedske kirurgije
»Prva klinična terapija z uporabo matičnih celic v Sloveniji sega v leto 1996, ko sta bila operirana prva bolnika z avtolognimi gojenimi hondrociti. Slovenski ortopedi v navezi s strokovnjaki bazičnih znanosti so bili tretji na svetu pri vpeljavi takrat revolucionarne metode, namenjene zdravljenju večjih hrustančnih poškodb v kolenu. Od takrat je bilo z njenimi modifikacijami uspešno zdravljenih že več kot 180 bolnikov. Sledila je uporaba gojenih hondrocitov v urologiji za zdravljenje refluksa v mehurju. Kasneje so v travmatologiji uporabljali gojene ostroblaste za premoščanje večji kostnih defektov, kar pa se dolgoročno ni obdržalo v klinični praksi. V zadnjih letih uporabljajo še krvne matične celice v kardiologiji za zdravljenje srčnega popuščanja ter mišične matične celice za zdravljenje inkontinence pri ženskah v ginekologiji. Še mnogo več teh terapij je v fazi bazičnih raziskav in čakamo na njihove možne klinične aplikacije.«

Vir: delo.si

ALJOŠA BAGOLA: Ljubezen gre tudi skozi prebavni trakt

Očetovstvo - čudovita naloga, a na trenutke tudi malenkost zastrašujoče opravilo in velik izziv. Vsak novopečeni očka potrebuje nekaj časa, da se prilagodi novim razmeram in dejstvu, da imajo otroci povsem drugačen ritem kot oni sami, kar pomembno vpliva predvsem na življenjski stil in žongliranje med družino ter delom. O vsem tem in ostalih nosečniških in očetovskih pripetljajih smo poklepetali z Aljošo Bagolo, mladim očkom ter izvršnim kreativnim direktorjem na agenciji Pristop, ki je pred šestimi meseci, skupaj s partnerko - igralko Ivo Krajnc, povil prvorojenko Sofio. 

Aljoša, po petih mesecih privajanja in uvajanja v očetovstvo, kako bi v enem stavku opisali občutke, ki vam jih je prinesla nova življenjska vloga?
To je absolutna ljubezen. 

Kaj je za vas bolj naporno? Pomanjkanje spanca ali konstantno previjanje pleničk in podiranje kupčkov? Bi raje spali samo 3 ure na noč in nikoli več previjali, ali bi raje spali celih 8 ur in vseeno menjali pleničke?
Naporov sem v življenju kar vajen, a vseeno so podočnjaki, ki pridejo s starševstvom prav posebne vrste. Mame jih lahko delno zakrijejo z ličili, moški pa lahko zgolj preusmerimo pozornost k nasmehu, ki ponosnim očkom vedno ždi na obrazu. K sreči Sofia za zdaj pridno spi, z Ivo sta uspeli ustvariti ritem in zaupanje, ki nam ne prinašata veliko neprespanih noči. Kar se pa pleničk tiče, so pa zelo zabaven ritual. Sploh ko navdušeno ploskaš otroku, ker se je pokakal. Ljubezen gre pač tudi skozi prebavni trakt. (smeh) 

Ste izvršni kreativni direktor Pristop Creative. Zavedamo se, da zna biti agencijsko delo naporno in stresno. Kako uspešno žonglirati med družinskim življenjem in delom ter v kakšni meri je prihod Sofie spremenil vaš službeni delovnik?
Moj delovnik je bil do rojstva Sofie najmanj deset urni, zdaj pa se trudim, da obstajata dva osem urna. Starševski in agencijski. (smeh) Sofia se zbudi okoli sedmih, pol osmih zjutraj. Najprej se kakšne pol ure kobacamo po postelji, se previjemo, umijemo in imamo zajtrk. Nato 15 minut gledava klasične koncerte, saj ji (brez kakšne preambiciozne starševske prisile) klasična glasba pred dopoldanskim razgrajanjem zelo prija. Potem v kuhinji, medtem ko si kuham in spijem kavo, odpleševa še kakšen radijski hit ali dva, tako da okoli devetih oddrvim v službo in se trudim biti čim prej doma. 

Če se vrnemo nazaj, kakšna je bila vaša prva reakcija, ko vam je Iva zaupala novico o nosečnosti? Na uho nam je prišla informacija, da ste srečno novico izvedeli zjutraj, pravzaprav za dobro jutro.
Ja, to je bilo res dobro jutro. Po tem, ko Ivi v naši gostilni zrezek v omaki ni najbolje prijal, sva posumila, da se mogoče tam spodaj kaj dogaja. In res se je. Iva je v nedeljo ob šestih zjutraj naredila kar nekaj testov za nosečnost, a me je kljub temu, da so bili pozitivni, pustila spati do devetih. Nato mi je z: "No, pa smo noseči!" obrnila svet na glavo. 

Kako ste sicer prenašali nosečnost? Vam je bilo kaj slabo? Pa Ivi?
No, če s tem mislite fantomsko ali solidarnostno nosečnost kot jo imajo nekateri moški, ki jim je vzporedno slabo in se simultano redijo, potem vas moram razočarati. Tudi Ivi ni bilo skoraj nikoli slabo. Nosečnost je bila zelo lepo obdobje posebnega zbliževanja, krepitve občutka nove odgovornosti in drugačnih skrbi. Starševstvo te preoblikuje, ta proces se pa začne takoj ko te ženska za dobro jutro seznani z dejstvi. (smeh) 

Navkljub temu, da so bodoči očki očarani nad spreminjajočim se telesom nosečnice pa se mnogokrat zgodi, da radi tudi potarnajo o tečnobi in hormonskih neravnovesjih svoje boljše polovice. Kakšna je bila Iva kot nosečka in ali sedaj, ko je mama gledate nanjo kako drugače?
Iva je čudovita mati in ko svojo žensko gledaš, kako skrbi za vajinega otroka, je težko ne čutiti globoke ljubezni. Sicer pa razumem na kaj ciljate z očaranostjo nad spreminjajočim se telesom nosečnic. In ja, podivjano in kipeče oprsje je glavni fokus tega obdobja. Kar je edino prav, saj otrok to potem hitro monopolizira. (smeh) O tečnobi pa ni bilo ne duha ne sluha. Ali pa zaradi oprsja tega sploh nisem opazil. (smeh) 

Zaupajte nam najbolj smešno anekdoto iz časa nosečnosti.
Z Ivo sva nosečnost skušala v prvem tromesečju prikriti, a so novico vseeno nekako izvohali mediji, kar nama je povzročalo kar nekaj preglavic pri zadrževanju najine skrivnosti. Po prvem sva sliko ultrazvoka oblikovala v wellness kupone, češ prihaja nekdo, ki bo rabil razvajanje, in hotela družini tako na malo bolj domiseln način sporočiti veselo novico. Kot zakleto sva imela ravno takrat težavo spraviti vse za skupno mizo, zato smo se pri obojih zaradi pretirane napetosti v zraku najprej pošteno skregali. Kar je bila pravšnja emocija za to, da se je v naslednjem trenutku vse sprevrglo v dereče solze sreče. 

Koliko časa ste potrebovali, da ste v avto pravilno namestili otroški sedež?
Bilo je izjemno hitro. A pogojeno s tem, da naj bi Iva in Sofia v porodnišnici ostali tri dni, a so jima, ker sta se očitno lepo obnašali (smeh) dovolili, da gresta domov en dan prej. Tako me je, ravno ko sem hotel namestiti otroški sedež v avto, do konca sestaviti voziček, posesati stanovanje itd., poklicala Iva in rekla, da lahko pridem po njiju. V ihti sem zato na 30 stopnjah Celzija nameščal sedež, zlagal voziček in, kot to počnemo moški, da gre lažje in hitreje, klel nad proizvajalci. (smeh) 

In prvo pleničko?
Dojenček se po porodu zdi zelo nebogljeno in krhko bitje, zato sem se tega procesa lotil zelo pazljivo. Zato je malo trajalo. Zdaj sva že oba z Ivo rokohitrca, razen ob sedmih zjutraj, ko sem predvsem jaz še pošteno "zaliman". (smeh). 

Kateremu od vaju bi rekli, da je Sofia bolj podobna?
Hm, ta ugotavljanja navadno prepuščava opazovalcem, vendar tudi oni ne znajo presoditi najbolje. V bistvu ni na prvi pogled sedaj nobenemu izrazito podobna, a ko pokaževa fotografijo Ive, ko je bila še dojenček, je podobnost očitna. To me pomirja. (smeh) 

Katero pesem najraje prepevate Sofii?
Ker moraš v nenehni animaciji otrok vedno improvizirati, je vsak od naju v trenutnem navdihu skomponiral kakšne svoje komade. Ivin hit pri Sofii je Z ritko migamo, moj pa Sofia, mala norija. (smeh) Ko pridem iz službe greva s Sofio najprej igrat kitaro in pet. To pomeni, da ji jaz igram in pojem, ona pa zraven mrmra, cvili back vokale, brca v kitaro in hoče nato potrgati in pojesti strune. (smeh) Trenutno so na najinem železnem repertoarju komadi Get lucky, Angie, Wicked game in Follow rivers. 

Brez daril ob rojstvu otroka seveda ne gre – igrače, knjige, oblačila, plenice – novorojenček ima še pred prihodom domov dovolj igrač in pripomočkov za najmanj leto dni svojega življenja. Sta se tudi sama odločila za kakšno darilce, ki bo samo vajino in vama je še posebej pri srcu?
Res je. Daril se hitro nabere do stropa in z obiskov pri prijateljih starših sva se vedno vračala še s polnim prtljažnikom rabljenih oblačil in igrač, tako da je nova sposobnost na obiskih ta, kako se spretno izmuzniti pretiranim darovom. (smeh) Sicer sva pa se sama odločila za malo drugačno darilo. Darilo naši družini, ki ima potencialno neprecenljivo in trajno vrednost. Zato sva se odločila za shranjevanje matičnih celilc. V Neocelici so nama prijazno razložili vse prednosti in nama dali celovit vpogled v področje moderne znanosti, ki omogoča dolgoročno skrb za otroka. To te navdahne z občutkom, da si za otroka storil nekaj trajno dobrega že v prvih urah njegovega življenja. 

Zakaj sta se odločila za odvzem matičnih celic iz popkovnične krvi?
Čeprav si za svojega otroka želiš samo najboljše, si lahko malo bolj prepričan, da si že na začetku storil čim več, kar je v tvoji moči. 

Kaj vas je pri novi življenjski vlogi očka najbolj presenetilo in česa niste pričakovali?
Presenečenj je vsak dan ogromno. Večinoma pozitivnih. A nedavno je Sofia na telovadbi za dojenčke staknila nek trebušni virus in stanje se ji je po inkubaciji virusa tako rekoč v sekundi poslabšalo. Ko otrok v tvojih rokah nenadoma postane siv, mehek, ko izbruha vse iz sebe in moraš z njim tri dni bedeti v bolnišnici, te to pretrese do tvojega bistva. Takšna intenziteta strahu me je presenetila. A ko daš tak prvi šok skozi, si močnejši. Kot za družino tudi moraš biti. 

Kateri je bil vaš najljubši očka moment do sedaj?
Vsak dan je nekaj novega in v Sofio sem popolnoma zatreskan. Na pomnilnikih telefonov in računalnikov mi zmanjkuje prostora za fotografije (smeh). A stvari je treba beležiti v dolgoročni spomin, zato mi je trenutek, ko sem jo prvič uzrl, nepozaben. Drla se je na ves glas in uporniško stiskala pesti. Nato sem jo dobil v naročje in razprla je dlan, me prijela za prst, svojo drugo roko pa uporabila za sesanje prstka, kot da se vmes ni nič zgodilo. Svet se mi je še drugič obrnil na glavo. (smeh)

ZGODOVINA RAZVOJA IN SKRITI POTENCIALI UPORABE MATIČIH CELIC IZ TKIVA POPKOVNICE V REGERENATIVNI MEDICINI

Prve raziskave mezenhimskih matičnih celic
Zgodovina raziskav mezenhimskih oz. tkivotvornih matičnih celic[1] sega v pozna 90-ta leta prejšnjega stoletja ter v zgodnja leta 21. stoletja. V letu 1995 je pionir na področju raziskav uporabe matičnih celic iz popkovnične krvi dr. Curtis L. Cetrulo skupaj z dr. Anthony-jem J. Sbarrom ustanovil Mednarodno združenje popkovnične krivi (International Cord Blood Society ICBS). Gre za prvo neprofitno organizacijo znanstveno raziskovalne narave, ki deluje na področju raziskav potenciala in uporabe matičnih celic iz popkovnične krvi in tkiva popkovnice.

ICBS je na svojem 7. letnem simpoziju 2004 gostil predavatelja dr. Kathy Mitchell in dr. Mark Weiss, ki sta predstavila izsledke svojih raziskav v katerih sta identificirala, da se mezenhimske matične celice nahajajo v Whartonovi žolici (tkivo znotraj popkovnice, ki obdaja in varuje žile v popkovnici).[2]

Nadaljnje raziskave mezenhimskih celic so potekale v laboratorijih oddelka za presajanje kostnega mozga Zdravstvenega centra Tufts New England. Pod vodstvom dr. Hansa Klingermanna, predstojnika oddelka, je bila na miših izvedena obsežna raziskava o transplantaciji hematopoetskih[3] ter mezenhimskih matičnih celic. Na podlagi vzorcev placent, popkovnic in popkovnične krvi, ki so bili prostovoljno donirani, je ekipa potrdila postavljeno hipotezo, da se lahko hematopoetske in mezenhimske celice uspešno sočasno transplantirajo.[4]

Prve klinične študije na ljudeh
V letu 2013 so na Kitajskem objavili dve prelomni publikaciji z izsledki prvih kliničnih študij simultanih transplantacij človeških mezenhimskih in hematopoetskih matičnih celic.[5] Izsledki študij potrjujejo hipotezo, da mezenhimske matične celice predstavljajo nesluten potencial v regenerativni medicini pri zdravljenju raznovrstnih bolezenskih stanj (diabetes, multipla skleroza, bolezni srca ter imunskega sistema) ter dokaz, da so postopki transplantacij uspešnejši pri sočasni transplantaciji mezenhimskih in hematopoetskih matičnih celic kot postopki pri katerih se uporabljajo le hematopoetske matične celice.

Študiji sta pokazali, da v primeru simultane presaditve hematopoetskih in mezenhimskih matičnih celic doba okrevanja oz. doba uspešne presaditve bistveno krajša kot pri transplantaciji, kjer so bile uporabljene samo hematopoetske matične celice in se približuje t.i. zlatemu standardu uspešne presaditve kostnega mozga.

Ravno podaljšan čas uspešne presaditve matičnih celic, ki v primerjavi s presaditvijo kostnega mozga v povprečju traja 10 dni dlje, je glavni razlog zakaj se presaditev kostnega mozga še vedno preferira pri zdravljenju določenih bolezni. Vendar pa so z zdravljenjem z uporabo kostnega mozga povezane številne pomanjkljivosti: boleči in invazivni posegi, predvsem pa glavni problem ostaja pri iskanju darovalca.

Iz navedenih razlogov je uporaba matičnih celic iz popkovnične krvi ustreznejša in uspešnejša opcija. Omenjene raziskave o uporabi simultanih presaditev hematopoetskih in mezenhimskih matičnih celic pa prinašajo spodbudne rezultate, da se bo z ustrezno simultano transplantacijo mezenhimskih in hematopoetskih matičnih celic lahko doseglo zlati standard uspešne presaditve.

Imunomodularne lastnosti mezihimskih celic
Med zadnja osupljiva odkritja lastnosti mezenhimskih matičnih celic sodi raziskava izvedena na Inštitutu za raziskave diabetesa Univerze Miami ter Kitajske univerze Xiamen[6], ki je pokazala, da mezenhimske matične celice posedujejo imunomodularne lastnosti.

Mezenhimske matične celice imajo namreč izjemne specifične lastnosti, ki jim omogočajo, da modulirajo aktivnosti imunskih celic, še posebej limfocitov. Z izločanjem molekul, ki se vežejo na receptorje limfocitov ali z direktno celično interakcijo dosežejo uspešno presaditev matičnih celic.[7]

Študija je pokazala, da so pacienti, ki so ob presaditvi ledvice poleg običajnih imunosupresivnih zdravil prejeli tudi lastne mezenhimske celice v obdobju 12 mesecev doživeli manj akutnih zavrnitvenih reakcij ter okužb kot pacienti, ki so prejeli le običajno imunosupresivno terapijo.

Potencial uporabe mezihimskih matičnih celic se tako širi na celične terapije, ki bi lahko deloma ali v celoti nadomestile potrebo po uporabi imunosupresivne terapije ob presaditvi organov.

[1] Mezenhimske matične celice (MSC) so samo-obnavljajoče se, multipotentne zarodne celice, ki imajo sposobnost, da se diferencirajo v več različnih tipov mezenhimskih tkiv, kot so kostno, hrustančno, mišično, maščobno tkivo, vezivno tkivo tetiv. Mezenhimske matične celice se pri odraslih nahajajo pretežno v kostnem mozgu, najdemo pa jih tudi v maščobnih tkivih.

[2] Mitchell KE, Weiss ML, Mitchell BM, Martin P, Davis D, Morales L, Helwig B, Beerenstrauch M, Abou-Easa K, Hildreth T, Troyer D, Medicetty S. Matrix cells from Wharton's jelly form neurons and glia. Stem Cells. 2003;21(1):50-60. Erratum in: Stem Cells. 2003;21(2):247. PubMed PMID: 12529551.; Weiss ML, Mitchell KE, Hix JE, Medicetty S, El-Zarkouny SZ, Grieger D, Troyer DL. Transplantation of porcine umbilical cord matrix cells into the rat brain. Exp Neurol. 2003 Aug;182(2):288-99. PubMed PMID: 12895440.

Medicetty S, Bledsoe AR, Fahrenholtz CB, Troyer D, Weiss ML. Transplantation of pig stem cells into rat brain: proliferation during the first 8 weeks. Exp Neurol. 2004 Nov;190(1):32-41. PubMed PMID: 15473978.

[3] Hematopoetske ali krvotvorne matične celice (HSC) se v odraslih ljudeh nahajajo v kostnem mozgu, matične celice ploda pa se nahajajo tako v plodu kot v popkovnični krvi. S presaditvijo hematopoetskih matičnih celic iz kostnega mozga, periferne krvi in popkovnične krvi zdravimo razne oblike rakavih bolezni, določene dedne in imunske bolezni, lahko pa jih uporabimo tudi za zdravljenje avtoimunskih bolezni.

[4] Friedman R, Betancur M, Boissel L, Tuncer H, Cetrulo C, Klingemann H. Umbilical cord mesenchymal stem cells: adjuvants for human cell transplantation. Biol Blood Marrow Transplant. 2007 Dec;13(12):1477-86. PubMed PMID: 18022578.

[5]Wu KH, Sheu JN, Wu HP, Tsai C, Sieber M, Peng CT, Chao YH. Cotransplantation of umbilical cord-derived mesenchymal stem cells promote hematopoietic engraftment in cord blood transplantation: a pilot study. Transplantation. 2013 Mar 15;95(5):773-7. doi: 10.1097/TP.0b013e31827a93dd. PubMed PMID: 23274973.

Wu KH, Tsai C, Wu HP, Sieber M, Peng CT, Chao YH. Human Application of Ex-Vivo Expanded Umbilical Cord-Derived Mesenchymal Stem Cells: Enhance Hematopoiesis after Cord Blood Transplantation. Cell Transplant. 2013 Feb 26. doi: 10.3727/096368913X663523. [Epub ahead of print] PubMed PMID: 23452720.

[6] Tan J, Wu W, Xu X, et al. Induction Therapy With Autologous Mesenchymal Stem Cells in Living-Related Kidney Transplants: A Randomized Controlled Trial. JAMA. 2012;307(11):1169-1177. doi:10.1001/jama.2012.316.

[7] Murphy MB, et al. Mesenchymal stem cells: environmentally responsive therapeutics for regenerative medicine. Exp Mol Med. 2013; 45:e54. PubMed PMID: 24232253.

NAPREDEK NA PODROČJU ZDRAVLJENJA CEREBRALNE PARALIZE

Iz belgijskega Niela prihajajo spodbudne novice o zdravljenju cerebralne paralize. 10. decembra 2013 so zdravniki štiriletno deklico iz Španiije, ki so ji diagnosticirali cerebralno paralizo, zdravili z matičnimi celicami pridobljenimi iz njene popkovnične krvi. Vsako leto na tisoče otrok utrpi možganske poškodbe, katerih posledice jih spremljajo skozi celotno življenje in prav cerebralna paraliza je eno izmed najpomembnejših področij raziskav ter kliničnih študij o uporabi matičnih celic v medicini.

Dekličine matične celice so ob njenem rojstvu odvzeli in shranili v vodilni mednarodni družinski banki za shranjevanje matičnih celic, skupini Cryo-Save. Presaditev je opravil dr. Luis Madero, vodja Oddelka za onkohematologijo bolnišnice Niño Jesús v Madridu. To je že tretji tovrstni Maderov poseg za zdravljenje infantilne (zgodnje) cerebralne paralize. “Čeprav je tovrstno zdravljenje še vedno v zelo zgodnjih fazah preiskav in kliničnih študij, verjamemo, da bi lahko regenerativne terapije z matičnimi celicami nudile možnost za obnovitev živčnih tkiv in izboljšanje poškodb možganov pri bolezenskih stanjih kot je cerebralna paraliza” pravi Madero.

Cerebralna paraliza
Cerebralna paraliza je skupina nevroloških, neprogresivnih motenj gibanja in telesne drže ter je posledica raznih možganskih okvar, nastalih pred rojstvom, med njim ali po njem, za katere je značilna omrtvelost, lahko pa tudi duševna manjrazvitost in epileptični napadi. Bolezensko stanje, ki povzroča fizične nezmožnosti v človeškem razvoju, prizadene 1 na 500 otrok, natančen vzrok zanjo pa žal še vedno ni znan.
Uporabo matičnih celic za zdravljenje cerebralne paralize raziskujejo v številnih kliničnih študijah po svetu in za zdravljenje le-te ni standardne terapije, ki bi bila primerna za vse otroke, saj je vsak pacient unikaten. Otroci lahko napredujejo in se fizično razvijajo, ampak vsak v svojem unikatnem ritmu. Zaradi tega je zelo težko razlikovati med naravnim napredkom otroka s cerebralno paralizo in verjetnimi učinki zdravljenja. Današnje zdravljenje je omejeno na rehabilitacijo in preprečevanje zapletov, kar sta pogosto zelo težavni nalogi. Prve pozitivne ugotovitve so še dodatno okrepile potrebo po kliničnih študijah, ki bodo ocenile varnost in terapevtsko učinkovitost zdravljenja.
Eva Mattil, direktorica Cryo-Save: “Da bi bili tovrstni postopki zdravljenja uspešni, je izredno pomembna kakovost pacientovih shranjenih matičnih celic. Skupina Cryo-Save nenehno dokazuje, da izpolnjuje vse te zahteve in s svojimi naprednimi postopki krioprezervacije omogoča vrhunsko
kakovost storitve shranjevanja matičnih celic iz popkovnične krvi in tkiva popkovnice”.

Matične celice
Matične celice so najvitalnejše celice v telesu, saj imajo izjemno sposobnost, da se lahko delijo, obnavljajo in razvijajo v tkiva, ki jih telo potrebuje v primeru bolezni kot so rak, prav tako pa tudi v primeru drugih genetskih, imunskih, metaboličnih in krvnih bolezni. V njihovi naravi je, da se selijo na mesto poškodbe oziroma bolezni ter tam izpodrivajo bolne celice. Nahajajo se v najrazličnejših tkivih v telesu in so primerne za odvzem v katerem koli starostnem obdobju. Matične celice iz popkovnice so v primerjavi z matičnimi celicami odraslih kakovostnejše in številčnejše, zato je odvzem le teh, ki je povsem neinvaziven ter neboleč za mamico in otroka, vseeno priporočljivo opraviti ob rojstvu otroka. 

O skupini Cryo-Save
Skupina Cryo-Save je nosilec tehnološkega razvoja na področju shranjevanja matičnih celic in največja evropska banka za shranjevanje matičnih celic. S 50-odstotnim tržnim deležem in več kot 250.000 shranjenimi vzorci matičnih celic je vodilna banka za shranjevanje matičnih celic v Evropi. Partner skupine Cryo-Save je družba Neocelica, prvi in vodilni slovenski ponudnik shranjevanja matičnih celic iz popkovnične krvi in tkiva popkovnice.

CEREBRALNA PARALIZA: SPODBUDNA RAZISKAVA

Regerenativne terapije z matičnimi celicami iz popkovnične krvi lahko predstavljaljo dobro terapevtsko možnost za obnovo živčnega tkiva in zdravljenje možganskih poškodb.

Vsako leto na tisoče otrok utrpi možganske poškodbe, katerih posledice jih spremljajo skozi celotno življenje. Nedavno objavljena klinična študija je pokazala izjemne rezultate zdravljenja z lastno popkovnično krvjo.

Klinična študija
Deček, katerega popkovnično kri so starši shranili ob rojstvu, se je sicer normalno razvijal, a pri dveh letih in pol je utrpel ishemično poškodbo možganov, ki se je odrazila v njegovem konstantnem vegetativnem stanju.

Devet tednov po poškodbi je intravenozno prejel svojo popkovnično kri. Dnevno so izvajali aktivno rehabilitacijo (fizioterapija in ergoterapija), njegov napredek pa so ugotavljali po 2, 5 , 12 , 24, 30 in 40 mesecih . Pri pregledu dva meseca po presaditvi so zdravniki opazili izboljšanje dečkove motorike, spastična pareza se je v veliki meri zmanjšala, vrnil se mu je tudi vid. Med igro se je nasmehnil in izgovoril nekaj preprostih besed. Na pregledu 40 mesecev po presaditvi pa je že lahko sam jedel, hodil s pomočjo hojice, se plazil in se usedel, kjer je bilo to mogoče Bistveno se mu je izboljšala tudi sposobnost govora (stavki z do štirimi besedami, 200 besed).
To izjemno funkcionalno nevroregeneracijo je težko pripisati zgolj z intenzivni aktivni rehabilitaciji in kaže, da je avtologna transplantacija popkovnične krvi možno dodatno in primerno zdravljenje otroške cerebralne paralize po možganskih poškodbah. 

O cerebralni paralizi
Uporabo matičnih celic za zdravljenje cerebralne paralize raziskujejo v številnih kliničnih študijah po svetu. Prvi poročani rezultati so spodbudni in raziskovalci menijo, da lahko matične celice predstavljajo pomembno terapevtsko možnost obnavljanja živčnega tkiva in zdravljenja poškodb možganov.

Cerebralna paraliza je nevrološka motnja, ki prizadane enega od 500 otrok. Gre za nepravilnosti v razvoju možganov na področjih, ki kontrolirajo gibanje; z leti ne napreduje in ni nalezljiva. Izraz označuje široko skupino nepopravljivih okvar možganov, ki navadno nastanejo kot posledica delovanja škodljivih dejavnikov med nosečnostjo, med porodom ali v času do 3 leta starosti otroka. Okvara nastane še preden se možgani funkcionalno usposobijo in dokončno razvijejo. Med 70 – 80 % primerov izvira iz časa nosečnosti (prenatalni vzroki), 10 % ob rojstvu (perinatalni vzroki) in 10 % po rojstvu (postnatalni vzroki). Za možgansko paralizo so v osnovi značilne motnje v gibanju in drži telesa, osnovnim simptomom in znakom pa se lahko pridružujejo tudi motnje govora, senzibilitete, učne težave ali zaostajanje v duševnem razvoju.

Za cerebralno paralizo ni standardne terapije, ki bi bila primerna za vse otroke, saj je vsak pacient unikaten. Otroci lahko napredujejo in se fizično razvijajo, ampak vsak v svojem unikatnem ritmu. Zaradi tega je zelo težko razlikovati med naravnim napredkom otroka s cerebralno paralizo in verjetnimi učinki zdravljenja.

Današnje zdravljenje je omejeno na rehabilitacijo in preprečevanje zapletov, kar sta pogosto zelo težavni nalogi. Pred kratkim pa so za zdravljenje uporabili otrokove lastne matične celice iz popkovnične krvi, ker verjamejo, da imunomodulatorni, protivnetni in regenativni mehanizmi mezenhimskih matičnih celic, ki se nahajajo v popkovnični krvi, lahko povzročajo izboljšanje stanja bolnikov.

Prve pozitivne ugotovitve so še dodatno okrepile potrebo po kliničnih študijah, ki bodo ocenile varnost in terapevtsko učinkovitost zdravljenja.

Klinične študije
Trenutno po svetu potekajo številne klinične študije o uporabi matičnih celic iz popkovnične krvi za zdravljenje cerebralne paralize.

Na univerzi Duke (ZDA) izvajajo študijo, ki so jo poimenovali   »Študija avtologne infuzije popkovnične krvi pri otrocih s pridobljenimi nevrološkimi motnjami«, v katero je vključenih 184 otrok. Velika večina bolnikov (140) ima cerebralno paralizo, ostali trpijo zaradi prirojenega hidrocefalusa in za drugimi možganskimi poškodbami. Bolnike so spremljali do 12 mesecev po infuziji. Začetne ugotovitve kažejo, da je metoda varna, saj  doslej ni bilo nobenih neželenih dogodkov. Čeprav ugotovitve študije še niso na voljo, so nekatere družine že poročale o pozitivnih učinkih zdravljenja.

Druga raziskava poimenovana »Varnost in uspešnost infuzije matičnih celic iz popkovnične krvi za zdravljenje cerebralne paralize pri otrocih« je v teku na Georgia Medical College v ZDA.. Raziskave na  tem področju pa izvajajo še v Nemčiji , Tajvanu, Koreji in na Japonskem.

Viri:

1. How common are the "common" neurologic disorders? D. Hirtz, MD, D. J. Thurman, MD, MPH, K. Gwinn-Hardy, MD, M. Mohamed, MPH, A. R. Chaudhuri, PhD and R. Zalutsky, PhD. Neurology 2007;68:326-337
2. http://www.emedicinehealth.com/cerebral_palsy/page2_em.htm
3. www.clinicaltrials.gov: NCT 01072370