ZDRAVLJENJE ALZHEIMERJEVE BOLEZNI Z MATIČNIMI CELICAMI

Mesec september je posvečen osveščanju o Alzheimerjevi bolezni, 21. september pa je njen svetovni dan. Alzheimerjeva bolezen je ena od oblik demence, bolezen današnjega in jutrišnjega časa. Na svetu živi več 36 milijonov dementnih bolnikov. Zaradi staranja se število obolelih vsak dan povečuje in se bo do leta 2030 podvojilo, do leta 2050 pa potrojilo in doseglo 115 milijonov.

Alzheimerjeva bolezen je nevrološka motnja, napredujoče obolenje možganov, ki povzroča težave s spominom in vedenjem ter zmanjša sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. V Sloveniji je skoraj 10.000 bolnikov z Alzheimerjevo demenco, najpogosteje se pojavlja pri ljudeh starih med 65 in 70 let.

Zdravljenje Alzheimerjeve bolezni je predmet številnih študij o uporabi matičnih celic. Z zadnjo raziskavo pa se poraja vprašanje, ali bomo s pomočjo matičnih celic živeli dlje.

Hendrikje van Andel-Schipper, rojena leta 1890, je veljala za najstarejšo Zemljanko. Gospa s popolnim spominom in zdravim krvnim obtokom je živela do leta 2005, svoje telo pa zapustila znanosti in skupaj s sorodniki privolila, da se vsi znanstveni izsledki javno objavijo. Znanstveniki so na podlagi njene krvi ugotovili, da je naša življenjska doba pogojena z zmožnostjo obnavljanja tkiva, ki ga napajajo matične celice. Ko se matične celice izčrpajo, kar vpliva na njihovo življenjsko dobo, preminejo in s tem postopoma zmanjšujejo zmožnost telesa pri regeneraciji pomembnega tkiva in celic v krvi.

V primeru van Andel-Schipper-jeve je bilo ugotovljeno, da je v njeni jeseni življenja, približno dve tretjini belih krvničk izviralo iz zgolj dveh matičnih celic. To namiguje na dejstvo, da se je večina matičnih celic, ki jih je imela ob rojstvu, že izčrpala in preminila.

Vodja raziskovalne ekipe univerzitetnega medicinskega centra v Amsterdamu, Henne Holstege, se sprašuje, ali obstaja meja števila delitev matičnih celic in ali to pomeni, da obstajajo meje človeškega življenja:

»Ali to dejstvo lahko obidemo s ponovno napolnitvijo s celicami, ki smo jih shranili v mladosti?«
Holstegejeva je mnenja, da zaključki raziskovanj lahko spodbudijo možnosti za pomlajevanje ostarelih s pomočjo injekcij matičnih celic, ki smo jih shranili ob rojstvu ali v mladosti. Te matične celice bi bile tako brez mutacij in bi imele telomere polne velikosti; kar pa bi bilo zaenkrat možno samo s krvjo in ne drugimi tkivi. Holstegejeva upa, da bo s pomočjo genoma Andel-Schipper-jeve pomagala tistim, ki zbolijo nenavadno zgodaj in z izsledki pomagala najti ključ za gene, ki varujejo pred Alzheimerjevo boleznijo.

Več o Hendrikje van Andel-Schipper in raziskave o pomlajevanju s pomočjo injekcij matičnih celic pa na spodnji povezavi:

neocelica.si/bomo-s-pomocjo-maticnih-celic-ziveli-dlje

NEO-POSVETOVALNICA z dr. Pušenjakom

Obdobje nosečnosti je za žensko posebnega pomena. Nosečniški trebušček raste, brce in premiki otroka pa iz dneva v dan namigujejo, da se rok poroda bliža in s tem tudi nova življenjska vloga bodočih staršev. Devet mesecev načrtovanja, ki je zaznamovano z najrazličnejšimi odločitvami, pa vendar je na koncu najbolj pomembno, da je in bo tudi v prihodnje naš otrok zdrav. Čarobnega recepta, ki bi zagotavljal zdravje naših otrok žal ni, se je pa v zadnjem desetletju povečal pomen shranjevanja matičnih celic iz novorojenčkove popkovnične krvi in tkiva popkovnice. Novorojenčka lahko tako že v porodnišnici obdarimo z darilom, ki je neprecenljivo – shranitvijo njegovih matičnih celic.

Kaj so matične celice? Kakšna je njihova vrednost in kakšne koristi prinašajo? Kako poteka odvzem popkovnične krvi in tkiva popkovnice ob rojstvu otroka? Kje v Sloveniji lahko matične celice shranimo?

O vseh dilemah se boste lahko pogovorili z mag. Stankom Pušenjakom, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, na NEO-POSVETOVALNICI, ki bo potekala v četrtek, 25. septembra 2014 ob 17. uri v prostorih družbe Neocelica, v Ljubljani.

Prijave sprejemamo na brezplačni telefonski številki 080 88 48, na elektronskem naslovu info@neocelica.si ali preko Facebook-a.

Vsaka udeleženka prejme simpatično darilce.

Prisrčno vabljeni na klepet in prigrizek.

MATIČNE CELICE - REVOLUCIJA V MEDICINI

Miha Modic in Ajda Marič

Terapija z matičnimi celicami postaja najhitreje rastoča panoga medicine, s tem pa tudi farmacevtske in biotehnološke industrije.

Vsaka celica, ki je sposobna samoobnavljanja in se lahko spremeni v bolj usmerjene tkivne celice, je matična celica, sta razložila Miha Modic, doktorski študent na nemškem nacionalnem centru za zdravje in okolje ter na inštitutu za biokemijo Maxa Plancka, in Ajda Marič, doktorska študentka na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Tu so se na nedavni mednarodni konferenci zbrali vrhunski tuji in domači znanstveniki, ki se ukvarjajo s proučevanjem matičnih celic. »Te celice omogočajo regeneracijo organov in tkiv, ki imajo odrasle matične celice; takšni so na primer možgani, dojke, črevesje, kostni mozeg, popkovnična kri. Te so multipotentne, kar pomeni, da se lahko razvijejo zgolj v vse celične populacije enega tkiva. V skoraj vse vrste tkiv in organov pa se lahko spremenijo pluripotentne embrionalne matične celice, pridobljene iz zgodnjega človeškega zarodka, a je njihovo pridobivanje etično sporno. Z napredkom sodobne znanosti znamo danes pacientove kožne celice spremeniti v inducirane pluripotentne matične celice (iPS), ki si z embrionalnimi delijo možnosti neomejenega samoobnavljanja in bodo v prihodnosti imele ključno vlogo pri razvoju personalizirane regenerativne terapije. iPS uporabljajo tudi pri modeliranju človeških bolezni za bazične raziskave.«

Vrhunski znanstveniki

Na mednarodni znanstveni konferenci o matičnih celicah (glavna organizatorja sta bila Miha Modic in Micha Drukker z nemškega nacionalnega centra za zdravje in okolje Helmholtz Zentrum München), ki je bila konec junija v Ljubljani, so o najnovejših odkritjih predavali številni uveljavljeni raziskovalci z vsega sveta. Štiristo slovenskih študentov in raziskovalcev je z zanimanjem prisluhnilo tudi vrhunskim domačim znanstvenikom: dr. Petru Dovču (raziskuje vlogo odraslih matičnih celic v mlečni žlezi), dr. Bojanu Vrtovcu in dr. Irmi Virant Klun (med prvimi v svetu raziskujeta terapevtske aplikacije matičnih celic pri regeneraciji srčnih poškodb oziroma pri reprodukciji). 

Nič več znanstvena fantastika

Najbolj poznano je shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi ali tkiva (to storitev tudi pri nas ponuja nekaj družb za shranjevanje matičnih celic), mlečnih zob in maščobnega tkiva. Poznamo njihovo avtologno (za morebitno zdravljenje darovalca ali ožjih sorodnikov) in alogensko (shranjene v javni banki, namenjene vsem primernim prejemnikom) uporabo. »Oboje že uporabljajo pri zdravljenju več vrst raka (npr. levkemije, limfomov), bolezni kostnega mozga, prirojenih motenj hemoglobina in metabolizma, prirojenih oblik imunske pomanjkljivosti, osteopetroze, histiocitoze langerhansovih celic in drugih dednih bolezni.« Presaditev krvotvornih matičnih celic je najstarejša terapija z matičnimi celicami in je danes široko v uporabi, sta razložila sogovornika. »S to alogensko presaditvijo zdravijo akutne levkemije in limfoproliferativne (npr. limfom) bolezni. Klinične študije preteklih desetih let potrjujejo, da bo mogoče s presajanjem matičnih celic zdraviti nevrodegenerativne bolezni; napredek so dosegli z vsaditvijo nevralnih matičnih celic abortusov v paciente s parkinsonovo ali huntingtonovo boleznijo.« Na konferenci so bile velike pozornosti deležne tudi predstavitve najnovejših študij o gojenju pacientovih specifičnih odraslih matičnih celic za zdravljenje poškodb tkiv. »Znanstveniki danes namreč že uporabljajo matične celice, ki jih v laboratoriju diferencirajo v nevrone, ki proizvajajo nevrotransmiter dopamin. Z njimi proučujejo nastanek bolezni, začenjajo pa se tudi poskusi zdravljenja nevrodegenerativnih bolezni z motnjami v dopaminskem sistemu (npr. parkinsonova bolezen) z vsaditvijo novih zdravih nevronov, ki so nastali iz pacientove kožne celice.« 

Vir: slovenskenovice.si

Z MATIČNIMI CELICAMI IZ POPKOVNIČNE KRVI NAD POŠKODBE MOŽGANOV

Geraldine Dawson in Joanne Kurtzberg

Filantropična organizacija Marcus Fundation je inštitutu za raziskave, klinične oskrbe in izobraževanja - Duke Medicine, odobrila 15 milijonov dolarjev prispevka za program preučevanja uporabe popkovnične krvi pri zdravljenju avtizma, kapi, cerebralne paralize in drugih možganskih motenj.

Prispevek/donacija bo financiran v prvih dveh letih, kar 41 milijonov dolarjev vrednega, petletnega raziskovalnega programa, ki ga bosta vodili pionirki na področju preučevanja matičnih celic iz popkovnične krvi  in njihove uporabe v medicini, Joanne Kurtzberg in Geraldine Dawson. Kurtzbergova je direktorica programa za transplantacije krvi in kostnega mozga na pediatričnem oddelku Univerze Duke, Dawsonova pa je direktorica Duke Centra za zdravljenje avtizma. Strokovnjakinji želita razviti terapijo na osnovi celic, ki bi lahko ponovno vzpostavila delovanje možganov in posledično izboljšala kakovost življenja več milijonov otrok in odraslih. V ZDA je približno 2 milijona ljudi diagnosticiranih z avtizmom, kapi so vzrok smrti za približno 130.000 Američanov, cerebralna paraliza pa prizadene v povprečju 764.000 otrok in mladih letno.

Omenjen projekt bo sestavljen iz kliničnih preskušanj z uporabo matičnih celic iz popkovnične krvi ter bo zajel 390 otrok in odraslih z avtizmom, 100 otrok s cerebralno paralizo in 90 odraslih bolnikov, ki so preživeli možgansko kap. 

"Celoten program ima velik potencial. Avtizem, kap in cerebralna paraliza so nevrološke motnje, ki škodujejo delovanju možganov in zmanjšujejo kakovost življenja, tako za otroke kot tudi odrasle. Če lahko slednje spremenimo, bo to velik uspeh z močnim družbenim vplivom."  je dejala Kurtzbergova, ki verjame, da lahko prav popkovnična kri pripomore pri popravilu disfunkcionalnih ali poškodovanih delov možganov. 

"Zelo sem navdušen nad to izjemno priložnostjo," pravi dr Victor Dzau, direktor centra za klinične oskrbe, Duke University Health System. "Joanne Kurtzberg je revolucionarka na področju presaditev matičnih celic iz popkovnične krvi, in bo skupaj z Geri Dawson, ki prinaša ogromno znanja in izkušenj iz področja avtizma, natančno preučila inovativne pristope k zdravljenju teh zahtevnih možganskih motenj" je zaključil Dzau, ki trdno verjame, da omenjen program obljublja izjemne rezultate.

Matične celice iz popkovnične krvi so odvzete takoj po rojstvu otroka, ko zdravnik porodničar ali babica z injekcijsko iglo odvzame popkovnično kri iz popkovnice, ki se sicer smatra za medicinski odpadek. Odvzeto popkovnično kri se nato lahko hrani v laboratoriju zasebnih ali javnih bank za shranjevanje matičnih celic, in se jih lahko uporabi za morebitno zdravljenje različnih bolezenskih stanj, kot so rak, prav tako pa tudi v primeru drugih genetskih, imunskih, metaboličnih in krvnih bolezni.

Vir: www.bizjournals.com

NEO-POSVETOVALNICA z dr. Pušenjakom

Obdobje nosečnosti je za žensko posebnega pomena. Nosečniški trebušček raste, brce in premiki otroka pa iz dneva v dan namigujejo, da se rok poroda bliža in s tem tudi nova življenjska vloga bodočih staršev. Devet mesecev načrtovanja, ki je zaznamovano z najrazličnejšimi odločitvami, pa vendar je na koncu najbolj pomembno, da je in bo tudi v prihodnje naš otrok zdrav. Čarobnega recepta, ki bi zagotavljal zdravje naših otrok žal ni, se je pa v zadnjem desetletju povečal pomen shranjevanja matičnih celic iz novorojenčkove popkovnične krvi in tkiva popkovnice. Novorojenčka lahko tako že v porodnišnici obdarimo z darilom, ki je neprecenljivo – shranitvijo njegovih matičnih celic.

Kaj so matične celice? Kakšna je njihova vrednost in kakšne koristi prinašajo? Kako poteka odvzem popkovnične krvi in tkiva popkovnice ob rojstvu otroka? Kje v Sloveniji lahko matične celice shranimo?

O vseh dilemah se boste lahko pogovorili z mag. Stankom Pušenjakom, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, na NEO-POSVETOVALNICI, ki bo potekala v četrtek, 3. julija 2014 ob 17. uri v prostorih družbe Neocelica, v Ljubljani.

Prijave sprejemamo na brezplačni telefonski številki 080 88 48, na elektronskem naslovu info@neocelica.si ali preko Facebook-a. Vsaka udeleženka prejme simpatično darilce.

Prisrčno vabljeni na klepet in prigrizek. 

Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je ugleden strokovnjak za perinatalno medicino. Spremljal je na stotine nosečnosti in pomagal na svet mnogo dojenčkom. Dobro pozna bodoče matere in očete, njihov pogum in njihove skrbi. Že vrsto let aktivno sodeluje s spletno stranjo Med.over.net, kjer je moderator foruma ABC ginekologije in porodništva.

RODILA PRVEGA OTROKA, DA BI REŠILA DRUGEGA

Changji, 31. maj 2014. Na Kitajskem se je rodil deček s posebnim poslanstvom - rešiti življenje svoje starejše sestrice. Obupana starša sta se odločila za drugega otroka, ko sta izvedela, da lahko levkemijo njune starejše deklice zdravijo s pomočjo novorojenčkovih matičnih celic iz popkovnične krvi.

Dečku Bei Bei-u so ob rojstvu odvzeli matične celice iz popkovnične krvi v upanju, da bo zdravljenje z matičnimi celicami rešilo življenje deklice Pan Jing, ki je bila lanskega leta diagnosticirana z akutno levkemijo.

Mother Zhao Linjun and father Pan Qilong sta sedaj v fazi zbiranja denarja, saj je zdravljenje njune deklice ocenjena na 60.000 EUR, ki ju starša seveda nimata.

»Moram rešiti svojo hčerko« pravi očka Pan Qilong, ki verjame, da jim bo s pomočjo dobrih ljudi uspelo rešiti življenje njune triletnice.

Vir: http://www.dailymail.co.uk/news/article-2652994/Desperate-Chinese-mother-second-baby-bid-save-elder-daughter-leukemia.html

REŠEVANJE SABRINE - PRVA DVOJNA PRESADITEV MATIČNIH CELIC

Sabrina Couillard

Iz Miamija prihajajo odlične in spodbudne novice za otroke, ki se borijo s krvnim rakom. 15-letno Sabrino Couillard, ki so ji diagnosticirali levkemijo, so pozdravili s kombiniranjem dveh različnih vzorcev matičnih celic odvzetih iz popkovnične krvi. Darovalca popkovnične krvi sta bila novorojenčka, punčka in fantek, ki sta danes stara 5 let.

V ZDA je vsake štiri minute ena oseba diagnosticirana z levkemijo ali kakšno drugo krvno boleznijo. Transplantacija matičnih celic iz popkovnične krvi je postala standard za zdravljenje otrok s tovrstnimi bolezni, vendar je bilo zdravljenje omejeno zgolj na majhne otroke. Sedaj medicinska stroka rešuje življenja starejših otrok s kombiniranjem dveh različnih vzorcev matičnih celic iz popkovnične krvi, odvzetih in shranjenih ob rojstvu novorojenčka.

15-letna Sabrina Couillard je ena tistih, ki je bila diagnosticirana z levkemijo. »Postajala sem zelo suha in po celem telesu sem imela modrice« pravi Sabrina, medtem ko skupaj s svojo sestrico igra partijo Enke. »En trenutek smo se skupaj z družino veselili v Disney World-u, v naslednjem pa smo že hiteli v lokalno bolnišnico« se s solzami v očeh spominja Sabrinina mama, Marta Gonzales.

Sabrini so diagnosticirali ponavljajočo se vrsto levkemije, ki je ni mogoče zdraviti s kemoterapijo. Njeno edino upanje je predstavljala presaditev kostnega mozga, vendar ustreznega darovalca v Sabrininem ožjem družinskem krogu in tudi v največjem registru darovalcev niso našli. Dr. Kamar Godder, onkologinja in direktorica programa za presajanje kostnega mozga v Otroški bolnišnici v Miamiju, pa je izvedla alternativni postopek - odločila se je za zdravljenje z matičnimi celicami, pridobljenimi iz dveh različnih darovanih vzorcev matičnih celic iz popkovnične krvi.

»Težava zdravljenja s kostnim mozgom je v tem, da ga lahko telo zavrne, sploh če ne gre za povsem ustrezno ujemanje ter skladnost« je pojasnila Godderjeva. Matične celice je moč pridobiti tako iz kostnega mozga kot tudi iz popkovnice novorojenčka. Celice odvzete iz popkovnične krvi novorojenčka so mlajše, sveže in s tem tudi bolj naivne, kar pomeni da nimajo spomina in so mnogo bolj prilagodljive, zato ujemanje darovalca in prejemnika zdravljenja ni tako pomembno kot pri transplantaciji kostnega mozga.

Danes je Sabrina zdrava najstnica, ki ji nikoli ni dolgčas. Nadvse rada pleše ter se zabava s svojimi sedmimi brati in sestrami. V letošnjem letu namerava dokončati osnovno šolo in se veseliti vsakega dne brez levkemije. Darovalci matičnih celic so povsem anonimni, znana pa je informacija, da sta bila darovalca novorojenčka, punčka in fantek, ki sta danes stara 5 let.

»Če bi vedela, kdo in kje sta darovalca, bi ju pogledala globoko v oči, jima stisnila dlan ter se iskreno zahvalila, ker sta rešila življenje moje deklice« pravi Marta, Sabrinina mama.

Vir: Miamiherald.com