POPKOVNICA: BOGAT IN ETIČEN VIR MATIČNIH CELIC ZA NAPREDEK REGERENATIVNE MEDICINE

C.P. McGuckin

V znanstveni reviji Cell proliferation, sta N. Forraz in Colin P. McGuckin, vodilna znanstvenika na področju matičnih celic, v članku  »The umbilical cord: a rich and ethical stem cell source to advance regenerative« naredila povzetek trenutnega stanja in definirala koncept regenerativne medicine ter se osredotočilapredvsem na bogat vir matičnih celic – tkivo popkovnice. Popkovnično kri uporabljajo v klinične namene že več kot 20 let za transplantacijo matičnih celic krvi. Zadnje čase postaja vse bolj jasno, da je tkivo popkovnice  zelo bogat vir matičnih celic, ki se lahko diferencirajo v celice različnih tkiv (jetra, pankreas, možgani,…) in vitro in in vivo. Te obetajoče študije odpirajo nove možnosti uporabe neonatalnih matičnih celic, ki se sedaj uporabljajo za zdravljenje bolezni krvi,  v kliničnih študijah pa za zdravljenje  avtoimunih bolezni, cerebralne paralize in diabetesa tipa 1.

Več o potencialu shranjevanja preberite v članku: N. Forraz and C.P. McGuckin: The umbilical cord: a rich and ethical stem cell source to advance regenerative (članek je v angleščini)

SHRANJEVANJE MATIČNIH CELIC: ČUDEŽ SODOBNE MEDICINE

Medicina že več kot 50 let uporablja matične celice za zdravljenje resnih obolenj. Samo v Evropi tako vsako leto ukrepajo v več kot 30.000 primerih. večina bolnikov je odrasli, a tudi otroke z rakom že zdravijo z njimi. Če so na voljo matične celice iz popkovnične krvi, je otroke mogoče zdraviti hitreje, rezultati pa so boljši. Če so starši poskrbeli za hrambo matičnih celic iz popkovnične krvi, bolniku vbrizgajo lastne matične celice, v nekaterih primerih pa pomaga tudi zaloga iz popkovnice brata ali sestre. Junija 2009 so denimo dečku, ki je zbolel za levkemijo pomagali z matičnimi celicami popkovnične krvi mlajšega brata.

Več o ČUDEŽU SODOBNE MEDICINE si lahko preberete v članku: Čudež sodobne medicine (Ona, 26.4.2011, stran 34)

SO MATIČNE CELICE REŠITEV OB VELIKI IZPOSTAVLJENOSTI RADIOAKTIVNEMU SEVANJU?

Cryo-Save Japonski ponuja svoje kapacitete za shranjevanje njihovih matičnih celic

Skupina Cryo-Save, vodilna mednarodna družinska banka matičnih celic, ponuja Japonski shranjevanje odraslih lastnih matičnih celic. Japonska išče kapacitete za shranjevanje matičnih celic reševalcev, ki bodo izpostavljeni visoki stopnji sevanja v jedrski elektrarni Fukushima. Nedavne znanstvene študije so pokazale, da lahko matične celice popravijo škodo, ki jo povzroča visoka izpostavljenost sevanju. Japonska, se boji, da jim bo  zmanjkalo  kapacitet za shranjevanje le-teh in prosi za pomoč. Istočasno se postavlja vprašanje, ali tak preventivni ukrep, ki lahko reši življenje, ne bi moral biti na voljo za delavce v vseh  jedrskih elektrarnah.

Trenutno so jodove tablete zadnja možnost za zaščito ljudi, ki pridejo v stik z radioaktivnim sevanjem. Te tablete so res učinkovito sredstvo pred radioaktivnim jodom, vendar je to le ena mnogih radioaktivnih snovi, ki se sproščajo med jedrskimi nesrečami. Doslej še niso odkrili zdravila za zdravljenje izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju.

To bi se lahko hitro spremenilo. Biotehnološka podjetja razvijajo nove možnosti terapij za zdravljenje izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju, na primer z vzgojo odraslih avtolognih matičnih celic v krvne celice, vključno z belimi krvnimi celicami, ki predstavljajo človekovo prvo orožje v boju z okužbami. Radioaktivno sevanje,  sproščeno med jedrsko nesrečo, uniči vse krvne celice in ošibi imunski sistem. To povzroči, da žrtve postanejo zelo dovzetne za okužbe, kar pogosto vodi celo v smrt.

Cryo-Save ponuja Japonski pomoč pri shranjevanju matičnih celic ekip, ki delujejo v jedrski elektrarni Fukushima in so izpostavljene  velikemu radioaktivnemu sevanju. "Slišali smo, da je Japonska zaskrbljena, da nima dovolj kapacitet za shranjevanje matičnih celic. Cryo-Save, kot največja mednarodna banka matičnih celic, ima ustrezne zmogljivosti in strokovno znanje, da Japonski priskoči na pomoč," je dejal Marc Waeterschoot , ki je kot izvršni direktor odgovoren za dejavnosti shranjevanja matičnih celic v skupini Cryo-Save.

Strokovnjak za matične celice, profesor Schroyens, pomočnik direktorja na oddelku za hematologijo, University Hospital Antwerp (UZA), je potrdil pomen shranjevanja matičnih celic ljudi, ki so izpostavljeni visokim stopnjam radioaktivnosti, z besedami: "Močno sevanje uničuje kostni mozeg, ki je odgovoren za proizvodnjo krvnih celic. To skoraj popolnoma onemogoči imunski sistem žrtev. Shranitev in terapija z zdravimi matičnimi celicami pa bi jim lahko rešila življenje."

Arnoud van Tulder, CEO Cryo-Save, je dejal: "Nesreča v Fukushimi je pokazala, kakšna so tveganja delavcev v jedrskih elektrarnah. V primeru nesreče lahko samo oni pomagajo pri sanaciji. To, da bi jim odvzeli matične celice in jih preventivno shranili za morebitno uporabo v prihodnosti, ni razkošje, ampak nekaj,  kar bi morale tudi evropske vlade vključiti v svoje razprave. Na ta način lahko ob morebitni jedrski nesreči rešijo življenje zaposlenim v eni od 143 jedrskih elektrarn širom Evrope. Cryo–Save je zaradi svoje prisotnosti v Evropi in Aziji zelo dobro pozicionirana za pomoč vladam pri tej zadevi."

Vir: Cryo-Save

TUDI V LJUBLJANI SE PRIPRAVLJAMO NA UPORABO MATIČNIH CELIC

Kaj bo novega odkrito v znanosti v tem letu? Bomo končno dočakali učinkovito zdravilo proti raku, bomo odkrili življenje na drugem planetu, bomo ustvarili nadomestne dele človeškega telesa?

Znanstveniki niso preroki, gotovo pa so nadvse dobri opazovalci. Medtem ko odkritij ni mogoče napovedati, je vsekakor mogoče ugotoviti smeri, ki utegnejo voditi k odkrivanju novega. O tem, kakšne bodo smeri razvoja na posameznih znanstvenih področjih v tem letu in desetletju, čemu bo namenjena pozornost in kaj utegnejo bolje pojasniti, smo povprašali nekaj naših uglednih raziskovalcev – tokrat s področja ved o življenju.

Če začnemo najprej pri nas samih, človeški vrsti oziroma njeni biologiji, je celo laikom očitno, da je bil napredek v zadnjem desetletju nesluteno velik in hiter. Kot kaže, bo v naslednjem letu in desetletju še hitrejši. Trajalo je 15 let in stalo je okoli tri milijarde dolarjev, da smo razkrili sekvenco človekovega genoma. Danes po pisanju New York Timesa to stane okoli 20 tisoč dolarjev, cena pa se utegne še znižati. Ob padanju stroškov takih raziskav hkrati raste hitrost razkrivanja novih genomov. Ni presenetljivo, da to področje obeta veliko novih razkritij. Prof. dr. Radovan Komel z ljubljanske medicinske fakultete in Kemijskega inštituta napoveduje, da se bo zaradi inovativnih in vedno bolj izpopolnjenih naprav cena spustila proti magični številki tisoč dolarjev.

Več o prihodnosti uporabe matičnih celic si lahko preberete TUKAJ

Vir: www.delo.si

MNENJE MAG. STANKA PUŠENJAKA, DR. MED O SHRANJEVANJU MATIČNIH CELIC IZ POPKOVNIČNE KRVI IN TKIVA POPKOVNICE

mag. Stanko Pušenjak, dr.med.

»Matične celice«, svetla prihodnost ali lažni upi?

Oboje. Zakaj? Vsi živimo dalj kot nekaj tednov zgolj zato, ker imamo poleg diferenciranih, torej specializiranih celic za neko nalogo nekega organa, v vseh organih prisotne tudi matične celice, ki so zasnova za tvorbo novih in novih mladih celic, specialistk za določno nalogo ali opravilo, s pomočjo katerih se stalno obnavljamo. Žal se naše matične celice starajo z nami in iz delitve v delitev izgubljajo sposobnost specializacije, daljšega življenja in popolnega opravljanja svoje naloge. Slej ko prej nam delitve sposobnih matičnih celic zmanjka in novih celic za določena nujna presnovna opravila postane premalo, tkiva se preveč postarajo, oslabijo v svoji funkciji, zato pride do podiranja usklajenega delovanja organizma in nastopi starost, bolezen in na koncu smrt. Določene bolezni nas oropajo let in desetletij brezskrbnega življenja in prinesejo bolečine, trpljenje, zmanjšano sposobnost in invalidnost, enako velja za poškodbe, obrabo tkiv in starost. Pri nekaterih nastopi starost prej kot pri drugih, kar je tudi posledica zasnove matičnih celic posameznika.

Kaj nam obetajo matične celice, shranjene ob našem rojstvu v primerjavi z matičnimi celicami, pridobljenih kasneje?

Najboljše matične celice bi bile tiste iz zarodka, a te niso dostopne brez škode za zarodek, plod in posameznika, ki iz tega zraste. Prva priložnost pridobitve odraslih matičnih celic brez škode je iz popkovne krvi, ki ostane po rojstvu v posteljici in popkovini. Enako velja za mezenhimske matične celice v popkovni zdrizovini (Whartonovi žolici). Te matične celice imajo za seboj morda 5% svojih delitev ali manj, medtem ko imajo matične celice iz npr. mlečnih zob za seboj že več kot 20% vseh svojih delitev, iz maščobe pri odraslem že 40% do 60% ipd, poleg tega te matične celice sploh nimajo zmožnosti razviti se v vse potrebne linije celic, temveč le v nekatere.

Trenutno je največji uporabnik matičnih celic onkologija krvotvornih organov pri otrocih, ti pa v glavnem zbolevajo zato, ker imajo genetsko okvaro, ki to bolezen povzroča ali vsaj omogoča. Pri teh otrocih in odraščajočih osebah morebiti shranjene lastne matične celice žal niso primerne za uporabo pri zdravljenju, ker tudi njihove matične celice vsebujejo enako genetsko okvaro, ki je privedla ali omogočila razvoj bolezni. To je glavni argument zagovornikov javnega shranjevanja matičnih celic, saj je trenutna situacija naklonjena temu razmišljanju. Tuje matične celice so namreč pri večini bolezni, ki jih z matičnimi celicami zdravimo danes, bolj uporabne, kot lastne. Kaj pa prihodnost? Tudi ta je že tukaj, vendar je ne opazimo, ker mnogi zanjo ne vedo.
Lastne matične celice je že danes mogoče uporabiti za vrsto bolezni in stanj, ki bodisi niso genetske temveč naključne posledice vpliva okolja ali pa so genetske in prav zato s pomočjo matičnih celic lahko izven telesa preprečimo hude zaplete zdravljenja. Med prve lahko prištevamo poškodbe kože, hrustanca in kosti, ki so eden najpogostejših razlogov za težko invalidnost relativno mladih ljudi zaradi prometnih, delovnih, športnih in drugih poškodb. Razvija se tudi uporabo matičnih celic v zdravljenju poškodb hrbtenjače.

Med druge lahko prištevamo bolezni, ki zahtevajo zdravljenje s potencialno nevarnimi zdravili. Na trgu je vse več zdravil in mnoge težke bolezni še dolgo ne bo mogoče zdraviti drugače, vendar imajo zdravila pri različnih osebah različne stranske učinke, zdravljenje, zlasti z nevarnimi kombinacijami sicer učinkovitih zdravil, pa je lahko prav zato zelo boleče, polno trpljenja, pa tudi nevarnosti za življenje in dolgoročno zdravje. Nekatera zdravila sicer zdravijo bolezni, a lahko povsem neodvisno pri določenih posameznikih povzročijo celo smrt. Matične celice nam omogočajo razvoj celičnih kultur, na katerih lahko izven telesa testiramo različne kombinacije zdravil ter potem izberemo tisto, ki test prestane najbolje in v celicah bolnika povzročijo najmanj neželenih presnovnih sprememb, pri čemer pacient ničesar ne tvega.

Matične celice so torej nekakšno miniaturno rezervno tkivo z genetskimi in presnovnimi lastnostmi lastnika, skondenzirano na nekaj deset tisoč do nekaj sto tisoč matičnih celic, iz njih pa lahko v primernem laboratoriju pridobimo milijone in milijarde celic z določeno funkcijo. Z ustreznim znanjem na primer lahko izdelamo skoraj poljubno celično kulturo določenega tkiva in usmerimo te celice v organ, ki mu teh celic primanjkuje ali individualno prilagodimo zdravljenje konkretni osebi z zdravili, ki bi sicer bila lahko tudi nevarna ali celo usodna. Znanje na tem področju raste eksponentno, torej se vsako leto pojavi dvakrat več spoznaj kot jih je bilo do takrat. Shranjevanje matičnih celic že nekaj časa ni več kupovanje »mačka v žaklju«, temveč postaja predvidljivo zavarovanje in naložba v prihodnje zdravje in prevzema vse več potenciala za zdravljenje in obnavljanje obnovljivih tkiv.

Menim, da je skrb za našo prihodnost zelo pomembna in shranjevanje matičnih celic postaja pomemben dejavnik v teh prizadevanjih. V kritičnih situacijah lahko reši življenje, olajša, skrajša in poceni zdravljenje ter zmanjša verjetnost trajne invalidnosti.

Javno ali zasebno?

Za mene je to umetno vprašanje oziroma zgolj stvar nazora posameznika in njegovih finančnih zmožnosti oziroma zmožnosti družine, ki ji novorojenec pripada. Če nekdo ne more celic svojega otroka shraniti le zanj, naj jih podari javni banki in morda bo od njih otrok kdaj imel korist celo sam.