NEO-POSVETOVALNICA z dr. Pušenjakom

Obdobje nosečnosti je za žensko posebnega pomena. Nosečniški trebušček raste, brce in premiki otroka pa iz dneva v dan namigujejo, da se rok poroda bliža in s tem tudi nova življenjska vloga bodočih staršev. Devet mesecev načrtovanja, ki je zaznamovano z najrazličnejšimi odločitvami, pa vendar je na koncu najbolj pomembno, da je in bo tudi v prihodnje naš otrok zdrav. Čarobnega recepta, ki bi zagotavljal zdravje naših otrok žal ni, se je pa v zadnjem desetletju povečal pomen shranjevanja matičnih celic iz novorojenčkove popkovnične krvi in tkiva popkovnice. Novorojenčka lahko tako že v porodnišnici obdarimo z darilom, ki je neprecenljivo – shranitvijo njegovih matičnih celic.

Kaj so matične celice? Kakšna je njihova vrednost in kakšne koristi prinašajo? Kako poteka odvzem popkovnične krvi in tkiva popkovnice ob rojstvu otroka? Kje v Sloveniji lahko matične celice shranimo?

O vseh dilemah se boste lahko pogovorili z mag. Stankom Pušenjakom, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, na NEO-POSVETOVALNICI, ki bo potekala v četrtek, 27. novembra 2014 ob 17. uri v prostorih družbe Neocelica, v Ljubljani.

Prijave sprejemamo na brezplačni telefonski številki 080 88 48, na elektronskem naslovu info@neocelica.si ali preko Facebook-a.

Vsaka udeleženka Neo-posvetovalnice prejme simpatična darilca, ki jih prispeva Baby Center, brezplačno uro pilatesa za nosečnice v Studiu Prosapia, brezplačno brezkofeinsko ali ječmenovo kavico, ki jo podarja kavarna Nakavo ter svež sadno zelenjavni koktajl zdravja za otroka in mamico, pripravljen s sokovniki Kuvings.

Prisrčno vabljeni na klepet in prigrizek.

Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je ugleden strokovnjak za perinatalno medicino. Spremljal je na stotine nosečnosti in pomagal na svet mnogo dojenčkom. Dobro pozna bodoče matere in očete, njihov pogum in njihove skrbi. Že vrsto let aktivno sodeluje s spletno stranjo Med.over.net kjer je moderator foruma ABC ginekologije in porodništva.

PRVI UMETNI ŽELODEC IZ ČLOVEŠKIH MATIČNIH CELIC

Znanstvenikom je uspelo iz človeških matičnih celic vzgojiti tkivo želodca.

Ameriškim raziskovalcem iz države Ohio je kot prvim uspelo vzgojiti umetno tkivo želodca. Za poskus so uporabili človeške pluripotentne matične celice, ki se lahko razvijejo v katerekoli celice človeškega telesa. Znanstveniki so pod vodstvom Yane Zavros z Univerze v Cincinnatiju in Jamesa Wellsa iz Otroške bolnišnice v Cincinnatiju razvili postopek diferenciacije matičnih celic za pridobitev želodčnih celic. Po 34-ih dneh so matične celice razvile v organoid, manjši košček želodčnega tkiva.

"Do te študije še nikomur ni uspelo iz človeških pluripotentnih matičnih celic ustvariti želodčnih celic," je dejal Wells. "Poleg tega smo ugotovili, kako spodbujati nastanek tridimenzionalnega želodčnega tkiva, ki ima izredno zapleteno zgradbo in celično sestavo."

"Odkritje bo v pomoč pri preučevanju bolezni želodca, preučevanje okužbe s H. pylori bakterijo, ki je ena izmed glavnih vzrokov raka na želodcu, ter preučevanje nekaterih temeljev sladkorne bolezni povezanih z debelostjo ," je zaključili Wells, glavni raziskovalec in znanstvenik v oddelku za razvojno biologijo in endokrinologijo Otroške bolnišnice v Cincinnatiju, ki po treh letih raziskovanja diferenciacije matičnih v želodčne celice, verjame, da so z ekipo odkrili postopek, ki bo v prihodnje široko uporabljen po celem svetu.

To pa ni prvič, da je znanstvenikom uspelo iz matičnih celic vzgojiti miniaturne organe. Španka Claudia Castillo je leta 2008 kot prvi človek dobila v laboratoriju vzgojeni organ. Skupina zdravnikov, ki jih je vodil dr. Paolo Macchiarini, je za mehanični okvir organa še uporabila darovalca. Njegov sapnik so s posebnim postopkom očistili vseh celic in vanj naselili celice 30-letne Claudie. S tem so njeno telo toliko preslepili, da je darovani organ prepoznalo kot lastnega in ga ni zavrnilo.

Že tri leta pozneje je Macchiarini 36-letnemu bolniku na švedski univerzitetni bolnišnici Karolinska v Stockholmu vsadil prvi povsem umetno narejeni sapnik. Material iz umetnih polimerov, ki imajo na milijone majhnih lukenj, so razvili britanski raziskovalci. Sintetični sapnik so nato prevlekli z matičnimi celicami, pridobljenimi iz bolnikovega kostnega mozga. V Franciji so lani s podobnim postopkom 78-letnemu bolniku vsadili še prvi umetni bronhij.

Leta 2013 so na Univerzi v Queenslandu vzgojili miniaturno ledvico in jo uspešno presadili v podgano. Ekipi znanstvenikov z japonske univerze v Jokohami pa je istega leta z mešanjem treh vrst matičnih celic uspelo ustvariti jetra, ki so jih uspešno presadili v miš.

Vir: theguardian.com

NOVO UPANJE ZA ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI

Odkritje matičnih celic in možnost njihove uporabe pri zdravljenju diabetesa je bistveno vplivala na iskanje najbolj optimalne terapije, ki bi bolnikom diagnosticiranim s to boleznijo, izboljšala kakovost življenja. Trenutno poteka vsaj 20 kliničnih študij, ki raziskujejo uporabo matičnih celic iz popkovnične krvi za zdravljenje diabetesa, mnogo pa tudi takšnih, ki raziskujejo možnost uporabe matičnih celic iz drugih virov.

S Harvarda prihajajo spodbudne novice za bolnike z diabetesom tipa 1. Tamkajšnja raziskovalna ekipa je pred kratkim sporočila, da jim je uspel ogromen korak naprej v prizadevanju, da bi našli resnično učinkovito terapijo za zdravljenje te bolezni. Iz embrionalnih matičnih celic so namreč ustvarili pomembne beta celice, ki proizvajajo inzulin.

Iz embrionalnih matičnih celic so znanstveniki prvič, v količinah, ki so potrebne za transplantacijo in farmacevtske namene, ustvarili človeške beta celice, ki proizvajajo inzulin in so v veliki večini enake normalno delujočim človeškim beta celicam.

Diabetes je ena izmed najpogostejših bolezni na svetu. Za njo boleha približno 3% svetovne populacije. Od tega je kar 10-20% diabetesa tipa I in 80-90% tipa II. Gre za avtoimunsko bolezen, ki je diagnosticirana pri otrocih in mladostnikih ter je posledica selektivnega uničenja beta celic, ki producirajo inzulin. Gre za obliko sladkorne bolezni, pri kateri trebušna slinavka ne proizvaja inzulina, ki je nujno potreben za znižanje krvnega sladkorja. Bolezen se navadno pojavi v otroštvu oziroma puberteti, zato jo imenujemo tudi juvenilni diabetes. Na razvoj bolezni pomembno vplivajo dejavniki okolja ter genetski faktorji. Za diabetes tipa 1 še ni zdravila, ga pa lahko preko prilagojene prehrane in aplikacij inzulina uspešno obvladujemo. Omenjena harvardska raziskava predstavlja revolucionarno odkritje zadnjih 30-ih let na področju zdravljenja diabetesa tipa 1, saj dolgoročno obljublja nadomestilo injekcij inzulina s pomočjo človeku naravnih matičnih celic.

Doug Melton

Doug Melton, oče, profesor in sestavni del raziskovalne ekipe na Harvardu, je ob postavljeni diagnozi sladkornega diabetesa tipa 1 pri svojem 10-letnem sinu, svojo kariero posvetil iskanju zdravila.

"Trenutno smo zgolj en korak stran od ciljne črte", je dejal Melton, čigar hči Ema prav tako boleha za diabetesom tipa 1.

"Navdušen sem, da nam je uspelo nekaj, v kar je večina dvomila. To spoznanje me razveseljuje in daje nov zagon." je nad izsledki raziskave navdušen Melton.

Elaine Fuchs

Elaine Fuchs, profesorica iz Univerze Rockefeller, ki sicer ni bila vključena v raziskovanje dotičnega področja je delo harvardske ekipe pohvalila kot "eno - do danes - najpomembnejših napredkov na področju matičnih celic, zato ekipi, skupaj s preostalim svetom, čestita za ta izjemen dosežek.

"Že desetletja poskušajo znanstveniki ustvariti beta celice trebušne slinavke, ki bi bile sposobne proizvajati inzulin. Melton in njegovi kolegi so sedaj premagali to oviro in odprli vrata za iskanje zdravila in presejalne terapije za sladkorno bolezen." je zaključila Fuchsova.

Vir: http://www.isscr.org/home/about-us/news-press-releases/2014/2014/10/09/from-stem-cells-to-billions-of-human-insulin-producing-cells

NEO-POSVETOVALNICA z dr. Pušenjakom

Obdobje nosečnosti je za žensko posebnega pomena. Nosečniški trebušček raste, brce in premiki otroka pa iz dneva v dan namigujejo, da se rok poroda bliža in s tem tudi nova življenjska vloga bodočih staršev. Devet mesecev načrtovanja, ki je zaznamovano z najrazličnejšimi odločitvami, pa vendar je na koncu najbolj pomembno, da je in bo tudi v prihodnje naš otrok zdrav. Čarobnega recepta, ki bi zagotavljal zdravje naših otrok žal ni, se je pa v zadnjem desetletju povečal pomen shranjevanja matičnih celic iz novorojenčkove popkovnične krvi in tkiva popkovnice. Novorojenčka lahko tako že v porodnišnici obdarimo z darilom, ki je neprecenljivo – shranitvijo njegovih matičnih celic.

Kaj so matične celice? Kakšna je njihova vrednost in kakšne koristi prinašajo? Kako poteka odvzem popkovnične krvi in tkiva popkovnice ob rojstvu otroka? Kje v Sloveniji lahko matične celice shranimo?

O vseh dilemah se boste lahko pogovorili z mag. Stankom Pušenjakom, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, na NEO-POSVETOVALNICI, ki bo potekala v četrtek, 23. oktobra 2014 ob 17. uri v prostorih družbe Neocelica, v Ljubljani.

Prijave sprejemamo na brezplačni telefonski številki 080 88 48, na elektronskem naslovu info@neocelica.si ali preko Facebook-a. 

Vsaka udeleženka Neo-posvetovalnice prejme simpatična darilca, ki jih prispeva Baby Center, brezplačno uro joge za nosečnice v Studiu Prosapia ter brezplačno brezkofeinsko ali ječmenovo kavico, ki jo podarja kavarna Nakavo.
Prisrčno vabljeni na klepet in prigrizek.

 Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je ugleden strokovnjak za perinatalno medicino. Spremljal je na stotine nosečnosti in pomagal na svet mnogo dojenčkom. Dobro pozna bodoče matere in očete, njihov pogum in njihove skrbi. Že vrsto let aktivno sodeluje s spletno stranjo Med.over.net kjer je moderator foruma ABC ginekologije in porodništva.

AMERIŠKA FDA POTRDILA ZDRAVLJENJE DUCHENNOVE MIŠIČNE DISTROFIJE Z MATIČNIMI CELICAMI IZ TKIVA POPKOVNICE

Po potrditvi ameriške FDA se je v sredini septembra v kansaški Wichiti začelo zdravljenje imenovano "Alogena presaditev z mezenhimskimi matičnimi celicami iz tkiva popkovnice za bolnika z Duchennovo mišično distrofijo."

Ryan Benton, 28- letnik iz ameriške Wichite, je bil diagnosticiran z Duchennovo mišično distrofijo, ko je bil star tri leta. Duchennova mišična distrofija je ena izmed oblik mišične distrofije, ki prizadene približno 1 na 3.600 fantov. Povzroča degeneracijo mišičnega tkiva ter sčasoma smrt. Smrt navadno nastopi do 25-ega leta, zdravila pa zaenkrat še ni. Simptomi se lahko pojavijo pri fantkih pred šestim letom starosti. Z laboratorijskim testiranjem pa se lahko mutacija določi že pri rojstvu.

"To je napredujoča bolezen, za katero je značilno, da telo nima dovolj beljakovin, imenovanih distrofen, ki pomagajo graditi in vzdrževati mišice," razloži Ryan.

Ryan in njegova družina so potrebovali kar 19 let, da so zagledali žarek upanja v boju proti posledicam te zahrbtne bolezni. Žarek upanja je pomenil let v južnoameriško Panamo, kjer je dr. Neil Riordan iz Zavoda za matične celice Ryanu injiciral darovalčeve mezenhimske matične celice, ki se nahajajo v tkivu popkovnice ob rojstvu otroka.

"Mezenhimske matične celice iz tkiva popkovnice imajo izredno močno regeneracijsko sposobnost. Izločajo namreč molekule, ki stimulirajo rast mišic. Res sem vesel, da bo ta primer zdravljenja lahko odprl vrata tudi drugim, podobnim terapijam." je dejal dr. Riordan.

Dr. Riordan je močno verjel v uspeh tovrstnega zdravljenja, zato se je povezal z dr. Van Stricklandom, specialistom za alergije in imunologijo iz Wichite. S skupnimi močmi jima je uspelo pridobiti potrditev FDA za prvo takšno zdravljenje tudi v Združenih državah Amerike. Ryan je trenutno edini bolnik z dovoljenjem FDA za tovrstno poskusno zdravljenje. V naslednjih treh letih bo prejel 24 tretmajev poskusnega zdravljenja v Wichiti, pod vodstvom dr. Stricklanda.

"Če bi videli Ryana, kakšen je bil pred zdravljenjem, in kakšen je sedaj, ne bi verjeli, da gre za isto osebo. Če bo zdravljenje napredovalo po takšni stopnji, ne vidim razloga, da Ryan z leti ne bi ponovno hodil." je delaj Ryanov brat Blake.

"Tako močno privoščim vsakemu od diagnosticiranih bolnikov, da bi lahko svoje starše vprašali – Hej, kaj nisem imel mišične distrofije, ko sem bil mlajši? In bi starši dejali – Res je, vendar smo te pozdravili. To bi bilo res neverjetno in močno verjamem, da tudi mogoče." je optimistično dejal Ryan, ko se ja zazrl v prihodnost.

Trenutno se po svetu odvija več kot 4.000 kliničnih raziskav z mezenhimskimi matičnimi celicami, pomen teh edinstvenih celic pa je vsako leto večji. Odličen vir teh celic pa je tkivo popkovnice, ki ga je mogoče ob rojstvu tudi shraniti

Vir: www.prweb.com

1 OD 500 OTROK S CEREBRALNO PARALIZO

4. septembra obeležujemo Svetovni dan cerebralne paralize, ki skozi različne aktivnosti društev in neprofitnih organizacij opozarja na težave bolnikov in njihovih družin ter skuša tudi na ta način vplivati na izboljšanje kakovosti njihovega življenja. V Sloveniji je več kot 4.000 oseb s cerebralno paralizo, statistično gledano pa ta nevrološka motnja prizadene 1 od 500 otrok.. Uporabo matičnih celic za zdravljenje cerebralne paralize raziskujejo v številnih kliničnih študijah po svetu. Prvi poročani rezultati so spodbudni in raziskovalci menijo, da lahko matične celice predstavljajo pomembno terapevtsko možnost obnavljanja živčnega tkiva in zdravljenja poškodb možganov.

Pri cerebralni paralizi gre za nepravilnosti v razvoju možganov na področjih, ki kontrolirajo gibanje; z leti ne napreduje in ni nalezljiva. Izraz označuje široko skupino nepopravljivih okvar možganov, ki navadno nastanejo kot posledica delovanja škodljivih dejavnikov med nosečnostjo, med porodom ali v času do 3. leta starosti otroka. Okvara nastane še preden se možgani funkcionalno usposobijo in dokončno razvijejo. Med 70 – 80 % primerov izvira iz časa nosečnosti (prenatalni vzroki), 10 % ob rojstvu (perinatalni vzroki) in 10 % po rojstvu (postnatalni vzroki). Za možgansko paralizo so v osnovi značilne motnje v gibanju in drži telesa, osnovnim simptomom in znakom pa se lahko pridružujejo tudi motnje govora, senzibilitete, učne težave ali zaostajanje v duševnem razvoju.

Za cerebralno paralizo ni standardne terapije, ki bi bila primerna za vse otroke, saj je vsak pacient unikaten. Otroci lahko napredujejo in se fizično razvijajo, ampak vsak v svojem unikatnem ritmu. Zaradi tega je zelo težko razlikovati med naravnim napredkom otroka s cerebralno paralizo in verjetnimi učinki zdravljenja.

Današnje zdravljenje je omejeno na rehabilitacijo in preprečevanje zapletov, kar sta pogosto zelo težavni nalogi. Pred kratkim pa so za zdravljenje uporabili otrokove lastne matične celice iz popkovnične krvi, ker verjamejo, da imunomodulatorni, protivnetni in regenerativni mehanizmi mezenhimskih matičnih celic, ki se nahajajo v popkovnični krvi, lahko povzročajo izboljšanje stanja bolnikov.

Prve pozitivne ugotovitve so še dodatno okrepile potrebo po kliničnih študijah, ki bodo ocenile varnost in terapevtsko učinkovitost zdravljenja.

Več o spodbudnih raziskavah na področju  zdravljenja cerebralne paralize z matičnimi celicami iz popkovnične krvi na spodnji povezavi:
neocelica.si/cerebralna-paraliza-spodbudna-raziskava

PROGRAM BREZPLAČNEGA SHRANJEVANJA MATIČNIH CELIC IZ POPKOVNIČNE KRVI

V družbi Neocelica, ekskluzivnem partnerju skupine Cryo-Save, smo ponosni, da omogočamo slovenskim družinam edinstveno možnost, da s programom brezplačnega shranjevanja omogočijo pomoč svojim družinskim članom.

Program je namenjen družinam, ki želijo matične celice iz popkovnične krvi svojega novorojenčka shraniti za pomoč družinskemu članu z življenjsko nevarno boleznijo, ki jo je mogoče zdraviti z matičnimi celicami.

Ena izmed devetih družin, ki je bila del našega programa brezplačnega shranjevanja matičnih celic iz popkovnične krvi, je tudi družina Ćejvanović Harb. Tukaj je njihova zgodba. 

»V prvi nosečnosti s partnerjem nisva veliko razmišljala o možnosti hrambe matičnih celic. Potem sva dobila čudovitega fantka. Po nekaj mesecih sva izvedela, da ima najin mali sonček levkemijo. Sledila je presaditev matičnih celic, katere smo prejeli iz javne banke. Pred nami je bila dolga pot okrevanja. Čez nekaj časa sem spet zanosila. Takrat ni bilo dvomov. Takoj sva se pozanimala, kakšne so možnostih hrambe celic. Po pogovoru z zdravnikom, nama je le ta izročil napotnico ter dejal, naj pokličeva na ZZZS. Ko sem poklicala tja, nihče ni vedel nič o tej možnosti. Potem sem klicala v UKC MB, kjer so mi povedali, naj pokličem katero od zasebnih bank. 

Tako sem poklicala Neocelico. Prijazna gospa mi je lepo razložila o možnosti brezplačne hrambe matičnih celic. Bila sem zelo presenečena, hkrati neizmerno srečna, saj bi to bilo najlepše darilo za oba sinova. Takrat sem tudi izvedela, da bi hramba celic na napotnico veljala le kot rezervacija matičnih celic za obdobje 5 let, potem bi se celice " izgubile" v javni banki. Ampak ta možnost, brezplačna možnost hrambe samo za najina otroka, je za naju pomenila res veliko. Na nek način se nama je odvalil kamen od srca, saj sva vedela, da bomo imeli shranjen "zaklad", ki bi nam lahko pomagal v primeru ponovitve bolezni ali kakšne druge bolezni, ki se lahko zdravi s temi celicami … in to za oba sinova. 

Sledil je postopek hrambe matičnih celic in tkiva. Ga. Martina nama je bila ves čas v oporo. Njen odnos je zelo topel in korekten. Všeč mi je, da nama je dala tisti občutek, da je nekomu mar, da je tu za kakršnakoli vprašanja. Neocelica, z besedami se ne da opisati, kako zelo sva vam hvaležna za to neprecenljivo darilo. Hvala iz srca.«

Več o programu brezplačnega shranjevanja matičnih celic pa na spodnji povezavi:
neocelica.si/brezplacno-shranjevanje