NA DRAŽBI PRODANIH VSEH 12 SLIK

Včeraj je v Modri hiši potekal zaključni del projekta Malčki za malčke, s katerim smo organizatorji želeli opozoriti na problem revščine in socialne izključenosti med otroci. Dobrodelne dražbe, katere izkupiček bo šel ljubljanskemu Vrtcu Jelka za nadaljnje zagotavljanje enakih možnosti za vse otroke, se je udeležilo veliko prijaznih in dobrosrčnih ljudi. Dogodek je povezoval Bojan Emeršič, kateremu družbo je delala skupina Bosopetcev, 20-ih simpatičnih malčkov Vrtca Jelka, ki so s svojim plesno-pevskim nastopom očarali vse prisotne. Z veseljem sporočamo, da smo prodali vseh 12 risb, ki so bile predmet dražbe in tudi kar nekaj ostalih risb.

Spomnimo. V tednu otroka, med 6-10. oktobrom 2014 je 50 otrok Vrtca Jelka risalo na temo nosečnosti in novega življenja. Izbranih je bilo 12 risbic, ki so spete v simpatično navihan koledar, ki lahko v luči družbeno odgovornega pridiha krasi tudi vašo steno. Risbice so bile in so še razstavljene v Modri hiši in jih je mogoče tudi kupiti za simbolični prispevek 30,00 EUR. Na včerajšnji dražbi smo licitirali 12 risb iz koledarja in veseli nas, da smo uspešno prodali prav vsako od njih.

Zahvaljujemo se vsem podpornikom projekta, predvsem Žurnalu za medijsko podporo, Tiskarni Medium za tisk simpatičnih koledarjev, sokovniku Kuvings za sadne koktajle zdravja, Studiu Černe za čudovite okvirje za risbe naših malih umetnikov ter Cakepops.si za okusne sladke prigrizke.

V imenu vseh organizatorjev, Vrtca Jelka in vseh 50-ih malčkov se vsem prav prisrčno zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč.

Koledarji z vsemi 12-imi risbicami otrok so še vedno naprodaj, prav tako tudi uokvirjene risbe malčkov Vrtca Jelka. Koledarje lahko naročite na spletni strani www.neocelica.si za simboličnih 10,00 EUR, slike malčkov pa si lahko ogledate še do konca meseca decembra in najljubšo sliko tudi kupite ter tako pomagate pri zmanjševanju socialne izključenosti med otroci.

MALČKI ZA MALČKE: S koledarji proti socialni izključenosti med otroci

Otroci so naše največje bogastvo. Radovedno zrejo v okoli sebe in skozi igro srkajo vase pomembne informacije, ki jim bodo koristile v življenju. S projektom MALČKI ZA MALČKE želimo organizatorji opozoriti na težave socialne izključenosti med otroci in v luči družbeno odgovornosti prispevati k aktivnostim, ki bodo pomembno vplivale na zmanjševanje le-te.
V podjetju Neocelica, vodilnemu slovenskemu ponudniku shranjevanja matičnih celic iz popkovnične krvi in tkiva popkovnice, želimo s projektom MALČKI ZA MALČKE skupaj z medijskima partnerjema Žurnal24 in Tiskarno Medium, pomagati bežigrajskemu Vrtcu Jelka pri nadaljnjem premagovanju socialne izključenosti, saj verjamemo v enake možnosti za vse otroke.

   

V tednu otroka, med 6-10. oktobrom 2014 je tako 50 otrok Vrtca Jelka risalo na temo nosečnosti in novega življenja. Izbranih je bilo 12 risbic, ki so spete v simpatično navihan koledar, ki lahko v luči družbeno odgovornega pridiha krasi tudi vašo steno. Vseh 50 risbic bo naprodaj na posebni dražbi, ves izkupiček licitacije pa bo doniran Vrtcu Jelka za nadaljnje delovanje na področju zmanjševanja socialne izključenosti med otroci.

Ravnateljica Nada Verbič: »Vrtec Jelka je javni vzgojno izobraževalni zavod v Ljubljani, kjer se igra, vzgaja in uči 490 otrok od prvega leta starosti do vstopa v osnovno šolo. Vse več je družin, ki že čutijo pomanjkanje, zato nudimo otrokom in družinam različne oblike pomoči. Pripravljamo dobrodelne in prostovoljne aktivnosti, ki zmanjšujejo socialno izključenost in pripomorejo k občutku pripadnosti in povezanosti. Obiskujemo domove za starejše, pripravljamo bazarje, zbiramo oblačila, didaktične in ljubkovalne igrače, zamaške. Pri otrocih razvijamo sočutje, solidarnost, skrb za drugega, sprejemanje drugačnosti, strpnosti in enakosti. Že sedaj znajo pomagati tistim otrokom, ki pomoč potrebujejo. Ker želimo zagotoviti vsem otrokom našega vrtca enake pogoje in možnosti za njihov razvoj, smo hvaležni podjetju Neocelica in partnerjem projekta Malčki za malčke, ker nam želijo pri tem pomagati. Pridobljena sredstva bomo uporabili za izlete, tabore, avtobusne prevoze, obiske različnih predstav, muzejev, gledališč, kot tudi za izvedbo obogatitvenega programa. Otrokom bomo lahko nudili še več aktivnost, ki jih staršem ne bo potrebno plačati. Vsem, ki nam pomagate, velika hvala.«

Direktor Neocelice Tomaž Zorger: »Veseli smo, da smo del projekta, za katerega upamo, da bo zgolj košček večje zgodbe v zmanjševanju socialne izključenosti med otroci. Revščina močno omejuje življenjske priložnosti in možnosti razvoja otrok, zato je prav, da pomagamo in poskušamo otrokom zagotoviti enake možnosti. Otroci so resnično naše največje bogastvo in njihove risbice pričajo o tem, kako iz majhnega resnično zraste veliko.«

Kako lahko pomagate? Na spletni strani www.neocelica.si preko obrazca naročite omenjeni koledar in s simboličnim prispevkom 10 EUR pomagajte pri zmanjševanju socialne izključenosti med otroci.

Vabljeni pa tudi na razstavo vseh risbic, ki bo potekala v tednu od 8.-17.12., ki bo zaokrožena z zaključno dražbo, ko bodo vse naprodaj vse original risbice. Dražba bo potekala 17.12.2014 ob 17h v avli poslovne stavbe Modra hiša na Bravničarjevi 13 v Ljubljani in jo bo povezoval Bojan Emeršič.

Otroci vrtca Jelka in organizatorji projekta MALČKI ZA MALČKE bomo veseli vaše udeležbe, prav tako pa se vam vsi prav prisrčno zahvaljujemo za morebitni prispevek k zmanjševanju socialne izključenosti med otroci.

Neocelica d.o.o.
Direktor Tomaž Zorger

NEO-POSVETOVALNICA z dr. Pušenjakom

Obdobje nosečnosti je za žensko posebnega pomena. Nosečniški trebušček raste, brce in premiki otroka pa iz dneva v dan namigujejo, da se rok poroda bliža in s tem tudi nova življenjska vloga bodočih staršev. Devet mesecev načrtovanja, ki je zaznamovano z najrazličnejšimi odločitvami, pa vendar je na koncu najbolj pomembno, da je in bo tudi v prihodnje naš otrok zdrav. Čarobnega recepta, ki bi zagotavljal zdravje naših otrok žal ni, se je pa v zadnjem desetletju povečal pomen shranjevanja matičnih celic iz novorojenčkove popkovnične krvi in tkiva popkovnice. Novorojenčka lahko tako že v porodnišnici obdarimo z darilom, ki je neprecenljivo – shranitvijo njegovih matičnih celic.

Kaj so matične celice? Kakšna je njihova vrednost in kakšne koristi prinašajo? Kako poteka odvzem popkovnične krvi in tkiva popkovnice ob rojstvu otroka? Kje v Sloveniji lahko matične celice shranimo?

O vseh dilemah se boste lahko pogovorili z mag. Stankom Pušenjakom, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, na NEO-POSVETOVALNICI, ki bo potekala v četrtek, 27. novembra 2014 ob 17. uri v prostorih družbe Neocelica, v Ljubljani.

Prijave sprejemamo na brezplačni telefonski številki 080 88 48, na elektronskem naslovu info@neocelica.si ali preko Facebook-a.

Vsaka udeleženka Neo-posvetovalnice prejme simpatična darilca, ki jih prispeva Baby Center, brezplačno uro pilatesa za nosečnice v Studiu Prosapia, brezplačno brezkofeinsko ali ječmenovo kavico, ki jo podarja kavarna Nakavo ter svež sadno zelenjavni koktajl zdravja za otroka in mamico, pripravljen s sokovniki Kuvings.

Prisrčno vabljeni na klepet in prigrizek.

Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je ugleden strokovnjak za perinatalno medicino. Spremljal je na stotine nosečnosti in pomagal na svet mnogo dojenčkom. Dobro pozna bodoče matere in očete, njihov pogum in njihove skrbi. Že vrsto let aktivno sodeluje s spletno stranjo Med.over.net kjer je moderator foruma ABC ginekologije in porodništva.

PRVI UMETNI ŽELODEC IZ ČLOVEŠKIH MATIČNIH CELIC

Znanstvenikom je uspelo iz človeških matičnih celic vzgojiti tkivo želodca.

Ameriškim raziskovalcem iz države Ohio je kot prvim uspelo vzgojiti umetno tkivo želodca. Za poskus so uporabili človeške pluripotentne matične celice, ki se lahko razvijejo v katerekoli celice človeškega telesa. Znanstveniki so pod vodstvom Yane Zavros z Univerze v Cincinnatiju in Jamesa Wellsa iz Otroške bolnišnice v Cincinnatiju razvili postopek diferenciacije matičnih celic za pridobitev želodčnih celic. Po 34-ih dneh so matične celice razvile v organoid, manjši košček želodčnega tkiva.

"Do te študije še nikomur ni uspelo iz človeških pluripotentnih matičnih celic ustvariti želodčnih celic," je dejal Wells. "Poleg tega smo ugotovili, kako spodbujati nastanek tridimenzionalnega želodčnega tkiva, ki ima izredno zapleteno zgradbo in celično sestavo."

"Odkritje bo v pomoč pri preučevanju bolezni želodca, preučevanje okužbe s H. pylori bakterijo, ki je ena izmed glavnih vzrokov raka na želodcu, ter preučevanje nekaterih temeljev sladkorne bolezni povezanih z debelostjo ," je zaključili Wells, glavni raziskovalec in znanstvenik v oddelku za razvojno biologijo in endokrinologijo Otroške bolnišnice v Cincinnatiju, ki po treh letih raziskovanja diferenciacije matičnih v želodčne celice, verjame, da so z ekipo odkrili postopek, ki bo v prihodnje široko uporabljen po celem svetu.

To pa ni prvič, da je znanstvenikom uspelo iz matičnih celic vzgojiti miniaturne organe. Španka Claudia Castillo je leta 2008 kot prvi človek dobila v laboratoriju vzgojeni organ. Skupina zdravnikov, ki jih je vodil dr. Paolo Macchiarini, je za mehanični okvir organa še uporabila darovalca. Njegov sapnik so s posebnim postopkom očistili vseh celic in vanj naselili celice 30-letne Claudie. S tem so njeno telo toliko preslepili, da je darovani organ prepoznalo kot lastnega in ga ni zavrnilo.

Že tri leta pozneje je Macchiarini 36-letnemu bolniku na švedski univerzitetni bolnišnici Karolinska v Stockholmu vsadil prvi povsem umetno narejeni sapnik. Material iz umetnih polimerov, ki imajo na milijone majhnih lukenj, so razvili britanski raziskovalci. Sintetični sapnik so nato prevlekli z matičnimi celicami, pridobljenimi iz bolnikovega kostnega mozga. V Franciji so lani s podobnim postopkom 78-letnemu bolniku vsadili še prvi umetni bronhij.

Leta 2013 so na Univerzi v Queenslandu vzgojili miniaturno ledvico in jo uspešno presadili v podgano. Ekipi znanstvenikov z japonske univerze v Jokohami pa je istega leta z mešanjem treh vrst matičnih celic uspelo ustvariti jetra, ki so jih uspešno presadili v miš.

Vir: theguardian.com

NOVO UPANJE ZA ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI

Odkritje matičnih celic in možnost njihove uporabe pri zdravljenju diabetesa je bistveno vplivala na iskanje najbolj optimalne terapije, ki bi bolnikom diagnosticiranim s to boleznijo, izboljšala kakovost življenja. Trenutno poteka vsaj 20 kliničnih študij, ki raziskujejo uporabo matičnih celic iz popkovnične krvi za zdravljenje diabetesa, mnogo pa tudi takšnih, ki raziskujejo možnost uporabe matičnih celic iz drugih virov.

S Harvarda prihajajo spodbudne novice za bolnike z diabetesom tipa 1. Tamkajšnja raziskovalna ekipa je pred kratkim sporočila, da jim je uspel ogromen korak naprej v prizadevanju, da bi našli resnično učinkovito terapijo za zdravljenje te bolezni. Iz embrionalnih matičnih celic so namreč ustvarili pomembne beta celice, ki proizvajajo inzulin.

Iz embrionalnih matičnih celic so znanstveniki prvič, v količinah, ki so potrebne za transplantacijo in farmacevtske namene, ustvarili človeške beta celice, ki proizvajajo inzulin in so v veliki večini enake normalno delujočim človeškim beta celicam.

Diabetes je ena izmed najpogostejših bolezni na svetu. Za njo boleha približno 3% svetovne populacije. Od tega je kar 10-20% diabetesa tipa I in 80-90% tipa II. Gre za avtoimunsko bolezen, ki je diagnosticirana pri otrocih in mladostnikih ter je posledica selektivnega uničenja beta celic, ki producirajo inzulin. Gre za obliko sladkorne bolezni, pri kateri trebušna slinavka ne proizvaja inzulina, ki je nujno potreben za znižanje krvnega sladkorja. Bolezen se navadno pojavi v otroštvu oziroma puberteti, zato jo imenujemo tudi juvenilni diabetes. Na razvoj bolezni pomembno vplivajo dejavniki okolja ter genetski faktorji. Za diabetes tipa 1 še ni zdravila, ga pa lahko preko prilagojene prehrane in aplikacij inzulina uspešno obvladujemo. Omenjena harvardska raziskava predstavlja revolucionarno odkritje zadnjih 30-ih let na področju zdravljenja diabetesa tipa 1, saj dolgoročno obljublja nadomestilo injekcij inzulina s pomočjo človeku naravnih matičnih celic.

Doug Melton

Doug Melton, oče, profesor in sestavni del raziskovalne ekipe na Harvardu, je ob postavljeni diagnozi sladkornega diabetesa tipa 1 pri svojem 10-letnem sinu, svojo kariero posvetil iskanju zdravila.

"Trenutno smo zgolj en korak stran od ciljne črte", je dejal Melton, čigar hči Ema prav tako boleha za diabetesom tipa 1.

"Navdušen sem, da nam je uspelo nekaj, v kar je večina dvomila. To spoznanje me razveseljuje in daje nov zagon." je nad izsledki raziskave navdušen Melton.

Elaine Fuchs

Elaine Fuchs, profesorica iz Univerze Rockefeller, ki sicer ni bila vključena v raziskovanje dotičnega področja je delo harvardske ekipe pohvalila kot "eno - do danes - najpomembnejših napredkov na področju matičnih celic, zato ekipi, skupaj s preostalim svetom, čestita za ta izjemen dosežek.

"Že desetletja poskušajo znanstveniki ustvariti beta celice trebušne slinavke, ki bi bile sposobne proizvajati inzulin. Melton in njegovi kolegi so sedaj premagali to oviro in odprli vrata za iskanje zdravila in presejalne terapije za sladkorno bolezen." je zaključila Fuchsova.

Vir: http://www.isscr.org/home/about-us/news-press-releases/2014/2014/10/09/from-stem-cells-to-billions-of-human-insulin-producing-cells

NEO-POSVETOVALNICA z dr. Pušenjakom

Obdobje nosečnosti je za žensko posebnega pomena. Nosečniški trebušček raste, brce in premiki otroka pa iz dneva v dan namigujejo, da se rok poroda bliža in s tem tudi nova življenjska vloga bodočih staršev. Devet mesecev načrtovanja, ki je zaznamovano z najrazličnejšimi odločitvami, pa vendar je na koncu najbolj pomembno, da je in bo tudi v prihodnje naš otrok zdrav. Čarobnega recepta, ki bi zagotavljal zdravje naših otrok žal ni, se je pa v zadnjem desetletju povečal pomen shranjevanja matičnih celic iz novorojenčkove popkovnične krvi in tkiva popkovnice. Novorojenčka lahko tako že v porodnišnici obdarimo z darilom, ki je neprecenljivo – shranitvijo njegovih matičnih celic.

Kaj so matične celice? Kakšna je njihova vrednost in kakšne koristi prinašajo? Kako poteka odvzem popkovnične krvi in tkiva popkovnice ob rojstvu otroka? Kje v Sloveniji lahko matične celice shranimo?

O vseh dilemah se boste lahko pogovorili z mag. Stankom Pušenjakom, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, na NEO-POSVETOVALNICI, ki bo potekala v četrtek, 23. oktobra 2014 ob 17. uri v prostorih družbe Neocelica, v Ljubljani.

Prijave sprejemamo na brezplačni telefonski številki 080 88 48, na elektronskem naslovu info@neocelica.si ali preko Facebook-a. 

Vsaka udeleženka Neo-posvetovalnice prejme simpatična darilca, ki jih prispeva Baby Center, brezplačno uro joge za nosečnice v Studiu Prosapia ter brezplačno brezkofeinsko ali ječmenovo kavico, ki jo podarja kavarna Nakavo.
Prisrčno vabljeni na klepet in prigrizek.

 Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je ugleden strokovnjak za perinatalno medicino. Spremljal je na stotine nosečnosti in pomagal na svet mnogo dojenčkom. Dobro pozna bodoče matere in očete, njihov pogum in njihove skrbi. Že vrsto let aktivno sodeluje s spletno stranjo Med.over.net kjer je moderator foruma ABC ginekologije in porodništva.

AMERIŠKA FDA POTRDILA ZDRAVLJENJE DUCHENNOVE MIŠIČNE DISTROFIJE Z MATIČNIMI CELICAMI IZ TKIVA POPKOVNICE

Po potrditvi ameriške FDA se je v sredini septembra v kansaški Wichiti začelo zdravljenje imenovano "Alogena presaditev z mezenhimskimi matičnimi celicami iz tkiva popkovnice za bolnika z Duchennovo mišično distrofijo."

Ryan Benton, 28- letnik iz ameriške Wichite, je bil diagnosticiran z Duchennovo mišično distrofijo, ko je bil star tri leta. Duchennova mišična distrofija je ena izmed oblik mišične distrofije, ki prizadene približno 1 na 3.600 fantov. Povzroča degeneracijo mišičnega tkiva ter sčasoma smrt. Smrt navadno nastopi do 25-ega leta, zdravila pa zaenkrat še ni. Simptomi se lahko pojavijo pri fantkih pred šestim letom starosti. Z laboratorijskim testiranjem pa se lahko mutacija določi že pri rojstvu.

"To je napredujoča bolezen, za katero je značilno, da telo nima dovolj beljakovin, imenovanih distrofen, ki pomagajo graditi in vzdrževati mišice," razloži Ryan.

Ryan in njegova družina so potrebovali kar 19 let, da so zagledali žarek upanja v boju proti posledicam te zahrbtne bolezni. Žarek upanja je pomenil let v južnoameriško Panamo, kjer je dr. Neil Riordan iz Zavoda za matične celice Ryanu injiciral darovalčeve mezenhimske matične celice, ki se nahajajo v tkivu popkovnice ob rojstvu otroka.

"Mezenhimske matične celice iz tkiva popkovnice imajo izredno močno regeneracijsko sposobnost. Izločajo namreč molekule, ki stimulirajo rast mišic. Res sem vesel, da bo ta primer zdravljenja lahko odprl vrata tudi drugim, podobnim terapijam." je dejal dr. Riordan.

Dr. Riordan je močno verjel v uspeh tovrstnega zdravljenja, zato se je povezal z dr. Van Stricklandom, specialistom za alergije in imunologijo iz Wichite. S skupnimi močmi jima je uspelo pridobiti potrditev FDA za prvo takšno zdravljenje tudi v Združenih državah Amerike. Ryan je trenutno edini bolnik z dovoljenjem FDA za tovrstno poskusno zdravljenje. V naslednjih treh letih bo prejel 24 tretmajev poskusnega zdravljenja v Wichiti, pod vodstvom dr. Stricklanda.

"Če bi videli Ryana, kakšen je bil pred zdravljenjem, in kakšen je sedaj, ne bi verjeli, da gre za isto osebo. Če bo zdravljenje napredovalo po takšni stopnji, ne vidim razloga, da Ryan z leti ne bi ponovno hodil." je delaj Ryanov brat Blake.

"Tako močno privoščim vsakemu od diagnosticiranih bolnikov, da bi lahko svoje starše vprašali – Hej, kaj nisem imel mišične distrofije, ko sem bil mlajši? In bi starši dejali – Res je, vendar smo te pozdravili. To bi bilo res neverjetno in močno verjamem, da tudi mogoče." je optimistično dejal Ryan, ko se ja zazrl v prihodnost.

Trenutno se po svetu odvija več kot 4.000 kliničnih raziskav z mezenhimskimi matičnimi celicami, pomen teh edinstvenih celic pa je vsako leto večji. Odličen vir teh celic pa je tkivo popkovnice, ki ga je mogoče ob rojstvu tudi shraniti

Vir: www.prweb.com

1 OD 500 OTROK S CEREBRALNO PARALIZO

4. septembra obeležujemo Svetovni dan cerebralne paralize, ki skozi različne aktivnosti društev in neprofitnih organizacij opozarja na težave bolnikov in njihovih družin ter skuša tudi na ta način vplivati na izboljšanje kakovosti njihovega življenja. V Sloveniji je več kot 4.000 oseb s cerebralno paralizo, statistično gledano pa ta nevrološka motnja prizadene 1 od 500 otrok.. Uporabo matičnih celic za zdravljenje cerebralne paralize raziskujejo v številnih kliničnih študijah po svetu. Prvi poročani rezultati so spodbudni in raziskovalci menijo, da lahko matične celice predstavljajo pomembno terapevtsko možnost obnavljanja živčnega tkiva in zdravljenja poškodb možganov.

Pri cerebralni paralizi gre za nepravilnosti v razvoju možganov na področjih, ki kontrolirajo gibanje; z leti ne napreduje in ni nalezljiva. Izraz označuje široko skupino nepopravljivih okvar možganov, ki navadno nastanejo kot posledica delovanja škodljivih dejavnikov med nosečnostjo, med porodom ali v času do 3. leta starosti otroka. Okvara nastane še preden se možgani funkcionalno usposobijo in dokončno razvijejo. Med 70 – 80 % primerov izvira iz časa nosečnosti (prenatalni vzroki), 10 % ob rojstvu (perinatalni vzroki) in 10 % po rojstvu (postnatalni vzroki). Za možgansko paralizo so v osnovi značilne motnje v gibanju in drži telesa, osnovnim simptomom in znakom pa se lahko pridružujejo tudi motnje govora, senzibilitete, učne težave ali zaostajanje v duševnem razvoju.

Za cerebralno paralizo ni standardne terapije, ki bi bila primerna za vse otroke, saj je vsak pacient unikaten. Otroci lahko napredujejo in se fizično razvijajo, ampak vsak v svojem unikatnem ritmu. Zaradi tega je zelo težko razlikovati med naravnim napredkom otroka s cerebralno paralizo in verjetnimi učinki zdravljenja.

Današnje zdravljenje je omejeno na rehabilitacijo in preprečevanje zapletov, kar sta pogosto zelo težavni nalogi. Pred kratkim pa so za zdravljenje uporabili otrokove lastne matične celice iz popkovnične krvi, ker verjamejo, da imunomodulatorni, protivnetni in regenerativni mehanizmi mezenhimskih matičnih celic, ki se nahajajo v popkovnični krvi, lahko povzročajo izboljšanje stanja bolnikov.

Prve pozitivne ugotovitve so še dodatno okrepile potrebo po kliničnih študijah, ki bodo ocenile varnost in terapevtsko učinkovitost zdravljenja.

Več o spodbudnih raziskavah na področju  zdravljenja cerebralne paralize z matičnimi celicami iz popkovnične krvi na spodnji povezavi:
neocelica.si/cerebralna-paraliza-spodbudna-raziskava

PROGRAM BREZPLAČNEGA SHRANJEVANJA MATIČNIH CELIC IZ POPKOVNIČNE KRVI

V družbi Neocelica, ekskluzivnem partnerju skupine Cryo-Save, smo ponosni, da omogočamo slovenskim družinam edinstveno možnost, da s programom brezplačnega shranjevanja omogočijo pomoč svojim družinskim članom.

Program je namenjen družinam, ki želijo matične celice iz popkovnične krvi svojega novorojenčka shraniti za pomoč družinskemu članu z življenjsko nevarno boleznijo, ki jo je mogoče zdraviti z matičnimi celicami.

Ena izmed devetih družin, ki je bila del našega programa brezplačnega shranjevanja matičnih celic iz popkovnične krvi, je tudi družina Ćejvanović Harb. Tukaj je njihova zgodba. 

»V prvi nosečnosti s partnerjem nisva veliko razmišljala o možnosti hrambe matičnih celic. Potem sva dobila čudovitega fantka. Po nekaj mesecih sva izvedela, da ima najin mali sonček levkemijo. Sledila je presaditev matičnih celic, katere smo prejeli iz javne banke. Pred nami je bila dolga pot okrevanja. Čez nekaj časa sem spet zanosila. Takrat ni bilo dvomov. Takoj sva se pozanimala, kakšne so možnostih hrambe celic. Po pogovoru z zdravnikom, nama je le ta izročil napotnico ter dejal, naj pokličeva na ZZZS. Ko sem poklicala tja, nihče ni vedel nič o tej možnosti. Potem sem klicala v UKC MB, kjer so mi povedali, naj pokličem katero od zasebnih bank. 

Tako sem poklicala Neocelico. Prijazna gospa mi je lepo razložila o možnosti brezplačne hrambe matičnih celic. Bila sem zelo presenečena, hkrati neizmerno srečna, saj bi to bilo najlepše darilo za oba sinova. Takrat sem tudi izvedela, da bi hramba celic na napotnico veljala le kot rezervacija matičnih celic za obdobje 5 let, potem bi se celice " izgubile" v javni banki. Ampak ta možnost, brezplačna možnost hrambe samo za najina otroka, je za naju pomenila res veliko. Na nek način se nama je odvalil kamen od srca, saj sva vedela, da bomo imeli shranjen "zaklad", ki bi nam lahko pomagal v primeru ponovitve bolezni ali kakšne druge bolezni, ki se lahko zdravi s temi celicami … in to za oba sinova. 

Sledil je postopek hrambe matičnih celic in tkiva. Ga. Martina nama je bila ves čas v oporo. Njen odnos je zelo topel in korekten. Všeč mi je, da nama je dala tisti občutek, da je nekomu mar, da je tu za kakršnakoli vprašanja. Neocelica, z besedami se ne da opisati, kako zelo sva vam hvaležna za to neprecenljivo darilo. Hvala iz srca.«

Več o programu brezplačnega shranjevanja matičnih celic pa na spodnji povezavi:
neocelica.si/brezplacno-shranjevanje

ZDRAVLJENJE ALZHEIMERJEVE BOLEZNI Z MATIČNIMI CELICAMI

Mesec september je posvečen osveščanju o Alzheimerjevi bolezni, 21. september pa je njen svetovni dan. Alzheimerjeva bolezen je ena od oblik demence, bolezen današnjega in jutrišnjega časa. Na svetu živi več 36 milijonov dementnih bolnikov. Zaradi staranja se število obolelih vsak dan povečuje in se bo do leta 2030 podvojilo, do leta 2050 pa potrojilo in doseglo 115 milijonov.

Alzheimerjeva bolezen je nevrološka motnja, napredujoče obolenje možganov, ki povzroča težave s spominom in vedenjem ter zmanjša sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. V Sloveniji je skoraj 10.000 bolnikov z Alzheimerjevo demenco, najpogosteje se pojavlja pri ljudeh starih med 65 in 70 let.

Zdravljenje Alzheimerjeve bolezni je predmet številnih študij o uporabi matičnih celic. Z zadnjo raziskavo pa se poraja vprašanje, ali bomo s pomočjo matičnih celic živeli dlje.

Hendrikje van Andel-Schipper, rojena leta 1890, je veljala za najstarejšo Zemljanko. Gospa s popolnim spominom in zdravim krvnim obtokom je živela do leta 2005, svoje telo pa zapustila znanosti in skupaj s sorodniki privolila, da se vsi znanstveni izsledki javno objavijo. Znanstveniki so na podlagi njene krvi ugotovili, da je naša življenjska doba pogojena z zmožnostjo obnavljanja tkiva, ki ga napajajo matične celice. Ko se matične celice izčrpajo, kar vpliva na njihovo življenjsko dobo, preminejo in s tem postopoma zmanjšujejo zmožnost telesa pri regeneraciji pomembnega tkiva in celic v krvi.

V primeru van Andel-Schipper-jeve je bilo ugotovljeno, da je v njeni jeseni življenja, približno dve tretjini belih krvničk izviralo iz zgolj dveh matičnih celic. To namiguje na dejstvo, da se je večina matičnih celic, ki jih je imela ob rojstvu, že izčrpala in preminila.

Vodja raziskovalne ekipe univerzitetnega medicinskega centra v Amsterdamu, Henne Holstege, se sprašuje, ali obstaja meja števila delitev matičnih celic in ali to pomeni, da obstajajo meje človeškega življenja:

»Ali to dejstvo lahko obidemo s ponovno napolnitvijo s celicami, ki smo jih shranili v mladosti?«
Holstegejeva je mnenja, da zaključki raziskovanj lahko spodbudijo možnosti za pomlajevanje ostarelih s pomočjo injekcij matičnih celic, ki smo jih shranili ob rojstvu ali v mladosti. Te matične celice bi bile tako brez mutacij in bi imele telomere polne velikosti; kar pa bi bilo zaenkrat možno samo s krvjo in ne drugimi tkivi. Holstegejeva upa, da bo s pomočjo genoma Andel-Schipper-jeve pomagala tistim, ki zbolijo nenavadno zgodaj in z izsledki pomagala najti ključ za gene, ki varujejo pred Alzheimerjevo boleznijo.

Več o Hendrikje van Andel-Schipper in raziskave o pomlajevanju s pomočjo injekcij matičnih celic pa na spodnji povezavi:

neocelica.si/bomo-s-pomocjo-maticnih-celic-ziveli-dlje

NEO-POSVETOVALNICA z dr. Pušenjakom

Obdobje nosečnosti je za žensko posebnega pomena. Nosečniški trebušček raste, brce in premiki otroka pa iz dneva v dan namigujejo, da se rok poroda bliža in s tem tudi nova življenjska vloga bodočih staršev. Devet mesecev načrtovanja, ki je zaznamovano z najrazličnejšimi odločitvami, pa vendar je na koncu najbolj pomembno, da je in bo tudi v prihodnje naš otrok zdrav. Čarobnega recepta, ki bi zagotavljal zdravje naših otrok žal ni, se je pa v zadnjem desetletju povečal pomen shranjevanja matičnih celic iz novorojenčkove popkovnične krvi in tkiva popkovnice. Novorojenčka lahko tako že v porodnišnici obdarimo z darilom, ki je neprecenljivo – shranitvijo njegovih matičnih celic.

Kaj so matične celice? Kakšna je njihova vrednost in kakšne koristi prinašajo? Kako poteka odvzem popkovnične krvi in tkiva popkovnice ob rojstvu otroka? Kje v Sloveniji lahko matične celice shranimo?

O vseh dilemah se boste lahko pogovorili z mag. Stankom Pušenjakom, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, na NEO-POSVETOVALNICI, ki bo potekala v četrtek, 25. septembra 2014 ob 17. uri v prostorih družbe Neocelica, v Ljubljani.

Prijave sprejemamo na brezplačni telefonski številki 080 88 48, na elektronskem naslovu info@neocelica.si ali preko Facebook-a.

Vsaka udeleženka prejme simpatično darilce.

Prisrčno vabljeni na klepet in prigrizek.

MATIČNE CELICE - REVOLUCIJA V MEDICINI

Miha Modic in Ajda Marič

Terapija z matičnimi celicami postaja najhitreje rastoča panoga medicine, s tem pa tudi farmacevtske in biotehnološke industrije.

Vsaka celica, ki je sposobna samoobnavljanja in se lahko spremeni v bolj usmerjene tkivne celice, je matična celica, sta razložila Miha Modic, doktorski študent na nemškem nacionalnem centru za zdravje in okolje ter na inštitutu za biokemijo Maxa Plancka, in Ajda Marič, doktorska študentka na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Tu so se na nedavni mednarodni konferenci zbrali vrhunski tuji in domači znanstveniki, ki se ukvarjajo s proučevanjem matičnih celic. »Te celice omogočajo regeneracijo organov in tkiv, ki imajo odrasle matične celice; takšni so na primer možgani, dojke, črevesje, kostni mozeg, popkovnična kri. Te so multipotentne, kar pomeni, da se lahko razvijejo zgolj v vse celične populacije enega tkiva. V skoraj vse vrste tkiv in organov pa se lahko spremenijo pluripotentne embrionalne matične celice, pridobljene iz zgodnjega človeškega zarodka, a je njihovo pridobivanje etično sporno. Z napredkom sodobne znanosti znamo danes pacientove kožne celice spremeniti v inducirane pluripotentne matične celice (iPS), ki si z embrionalnimi delijo možnosti neomejenega samoobnavljanja in bodo v prihodnosti imele ključno vlogo pri razvoju personalizirane regenerativne terapije. iPS uporabljajo tudi pri modeliranju človeških bolezni za bazične raziskave.«

Vrhunski znanstveniki

Na mednarodni znanstveni konferenci o matičnih celicah (glavna organizatorja sta bila Miha Modic in Micha Drukker z nemškega nacionalnega centra za zdravje in okolje Helmholtz Zentrum München), ki je bila konec junija v Ljubljani, so o najnovejših odkritjih predavali številni uveljavljeni raziskovalci z vsega sveta. Štiristo slovenskih študentov in raziskovalcev je z zanimanjem prisluhnilo tudi vrhunskim domačim znanstvenikom: dr. Petru Dovču (raziskuje vlogo odraslih matičnih celic v mlečni žlezi), dr. Bojanu Vrtovcu in dr. Irmi Virant Klun (med prvimi v svetu raziskujeta terapevtske aplikacije matičnih celic pri regeneraciji srčnih poškodb oziroma pri reprodukciji). 

Nič več znanstvena fantastika

Najbolj poznano je shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi ali tkiva (to storitev tudi pri nas ponuja nekaj družb za shranjevanje matičnih celic), mlečnih zob in maščobnega tkiva. Poznamo njihovo avtologno (za morebitno zdravljenje darovalca ali ožjih sorodnikov) in alogensko (shranjene v javni banki, namenjene vsem primernim prejemnikom) uporabo. »Oboje že uporabljajo pri zdravljenju več vrst raka (npr. levkemije, limfomov), bolezni kostnega mozga, prirojenih motenj hemoglobina in metabolizma, prirojenih oblik imunske pomanjkljivosti, osteopetroze, histiocitoze langerhansovih celic in drugih dednih bolezni.« Presaditev krvotvornih matičnih celic je najstarejša terapija z matičnimi celicami in je danes široko v uporabi, sta razložila sogovornika. »S to alogensko presaditvijo zdravijo akutne levkemije in limfoproliferativne (npr. limfom) bolezni. Klinične študije preteklih desetih let potrjujejo, da bo mogoče s presajanjem matičnih celic zdraviti nevrodegenerativne bolezni; napredek so dosegli z vsaditvijo nevralnih matičnih celic abortusov v paciente s parkinsonovo ali huntingtonovo boleznijo.« Na konferenci so bile velike pozornosti deležne tudi predstavitve najnovejših študij o gojenju pacientovih specifičnih odraslih matičnih celic za zdravljenje poškodb tkiv. »Znanstveniki danes namreč že uporabljajo matične celice, ki jih v laboratoriju diferencirajo v nevrone, ki proizvajajo nevrotransmiter dopamin. Z njimi proučujejo nastanek bolezni, začenjajo pa se tudi poskusi zdravljenja nevrodegenerativnih bolezni z motnjami v dopaminskem sistemu (npr. parkinsonova bolezen) z vsaditvijo novih zdravih nevronov, ki so nastali iz pacientove kožne celice.« 

Vir: slovenskenovice.si

Z MATIČNIMI CELICAMI IZ POPKOVNIČNE KRVI NAD POŠKODBE MOŽGANOV

Geraldine Dawson in Joanne Kurtzberg

Filantropična organizacija Marcus Fundation je inštitutu za raziskave, klinične oskrbe in izobraževanja - Duke Medicine, odobrila 15 milijonov dolarjev prispevka za program preučevanja uporabe popkovnične krvi pri zdravljenju avtizma, kapi, cerebralne paralize in drugih možganskih motenj.

Prispevek/donacija bo financiran v prvih dveh letih, kar 41 milijonov dolarjev vrednega, petletnega raziskovalnega programa, ki ga bosta vodili pionirki na področju preučevanja matičnih celic iz popkovnične krvi  in njihove uporabe v medicini, Joanne Kurtzberg in Geraldine Dawson. Kurtzbergova je direktorica programa za transplantacije krvi in kostnega mozga na pediatričnem oddelku Univerze Duke, Dawsonova pa je direktorica Duke Centra za zdravljenje avtizma. Strokovnjakinji želita razviti terapijo na osnovi celic, ki bi lahko ponovno vzpostavila delovanje možganov in posledično izboljšala kakovost življenja več milijonov otrok in odraslih. V ZDA je približno 2 milijona ljudi diagnosticiranih z avtizmom, kapi so vzrok smrti za približno 130.000 Američanov, cerebralna paraliza pa prizadene v povprečju 764.000 otrok in mladih letno.

Omenjen projekt bo sestavljen iz kliničnih preskušanj z uporabo matičnih celic iz popkovnične krvi ter bo zajel 390 otrok in odraslih z avtizmom, 100 otrok s cerebralno paralizo in 90 odraslih bolnikov, ki so preživeli možgansko kap. 

"Celoten program ima velik potencial. Avtizem, kap in cerebralna paraliza so nevrološke motnje, ki škodujejo delovanju možganov in zmanjšujejo kakovost življenja, tako za otroke kot tudi odrasle. Če lahko slednje spremenimo, bo to velik uspeh z močnim družbenim vplivom."  je dejala Kurtzbergova, ki verjame, da lahko prav popkovnična kri pripomore pri popravilu disfunkcionalnih ali poškodovanih delov možganov. 

"Zelo sem navdušen nad to izjemno priložnostjo," pravi dr Victor Dzau, direktor centra za klinične oskrbe, Duke University Health System. "Joanne Kurtzberg je revolucionarka na področju presaditev matičnih celic iz popkovnične krvi, in bo skupaj z Geri Dawson, ki prinaša ogromno znanja in izkušenj iz področja avtizma, natančno preučila inovativne pristope k zdravljenju teh zahtevnih možganskih motenj" je zaključil Dzau, ki trdno verjame, da omenjen program obljublja izjemne rezultate.

Matične celice iz popkovnične krvi so odvzete takoj po rojstvu otroka, ko zdravnik porodničar ali babica z injekcijsko iglo odvzame popkovnično kri iz popkovnice, ki se sicer smatra za medicinski odpadek. Odvzeto popkovnično kri se nato lahko hrani v laboratoriju zasebnih ali javnih bank za shranjevanje matičnih celic, in se jih lahko uporabi za morebitno zdravljenje različnih bolezenskih stanj, kot so rak, prav tako pa tudi v primeru drugih genetskih, imunskih, metaboličnih in krvnih bolezni.

Vir: www.bizjournals.com

NEO-POSVETOVALNICA z dr. Pušenjakom

Obdobje nosečnosti je za žensko posebnega pomena. Nosečniški trebušček raste, brce in premiki otroka pa iz dneva v dan namigujejo, da se rok poroda bliža in s tem tudi nova življenjska vloga bodočih staršev. Devet mesecev načrtovanja, ki je zaznamovano z najrazličnejšimi odločitvami, pa vendar je na koncu najbolj pomembno, da je in bo tudi v prihodnje naš otrok zdrav. Čarobnega recepta, ki bi zagotavljal zdravje naših otrok žal ni, se je pa v zadnjem desetletju povečal pomen shranjevanja matičnih celic iz novorojenčkove popkovnične krvi in tkiva popkovnice. Novorojenčka lahko tako že v porodnišnici obdarimo z darilom, ki je neprecenljivo – shranitvijo njegovih matičnih celic.

Kaj so matične celice? Kakšna je njihova vrednost in kakšne koristi prinašajo? Kako poteka odvzem popkovnične krvi in tkiva popkovnice ob rojstvu otroka? Kje v Sloveniji lahko matične celice shranimo?

O vseh dilemah se boste lahko pogovorili z mag. Stankom Pušenjakom, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, na NEO-POSVETOVALNICI, ki bo potekala v četrtek, 3. julija 2014 ob 17. uri v prostorih družbe Neocelica, v Ljubljani.

Prijave sprejemamo na brezplačni telefonski številki 080 88 48, na elektronskem naslovu info@neocelica.si ali preko Facebook-a. Vsaka udeleženka prejme simpatično darilce.

Prisrčno vabljeni na klepet in prigrizek. 

Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je ugleden strokovnjak za perinatalno medicino. Spremljal je na stotine nosečnosti in pomagal na svet mnogo dojenčkom. Dobro pozna bodoče matere in očete, njihov pogum in njihove skrbi. Že vrsto let aktivno sodeluje s spletno stranjo Med.over.net, kjer je moderator foruma ABC ginekologije in porodništva.

RODILA PRVEGA OTROKA, DA BI REŠILA DRUGEGA

Changji, 31. maj 2014. Na Kitajskem se je rodil deček s posebnim poslanstvom - rešiti življenje svoje starejše sestrice. Obupana starša sta se odločila za drugega otroka, ko sta izvedela, da lahko levkemijo njune starejše deklice zdravijo s pomočjo novorojenčkovih matičnih celic iz popkovnične krvi.

Dečku Bei Bei-u so ob rojstvu odvzeli matične celice iz popkovnične krvi v upanju, da bo zdravljenje z matičnimi celicami rešilo življenje deklice Pan Jing, ki je bila lanskega leta diagnosticirana z akutno levkemijo.

Mother Zhao Linjun and father Pan Qilong sta sedaj v fazi zbiranja denarja, saj je zdravljenje njune deklice ocenjena na 60.000 EUR, ki ju starša seveda nimata.

»Moram rešiti svojo hčerko« pravi očka Pan Qilong, ki verjame, da jim bo s pomočjo dobrih ljudi uspelo rešiti življenje njune triletnice.

Vir: http://www.dailymail.co.uk/news/article-2652994/Desperate-Chinese-mother-second-baby-bid-save-elder-daughter-leukemia.html

REŠEVANJE SABRINE - PRVA DVOJNA PRESADITEV MATIČNIH CELIC

Sabrina Couillard

Iz Miamija prihajajo odlične in spodbudne novice za otroke, ki se borijo s krvnim rakom. 15-letno Sabrino Couillard, ki so ji diagnosticirali levkemijo, so pozdravili s kombiniranjem dveh različnih vzorcev matičnih celic odvzetih iz popkovnične krvi. Darovalca popkovnične krvi sta bila novorojenčka, punčka in fantek, ki sta danes stara 5 let.

V ZDA je vsake štiri minute ena oseba diagnosticirana z levkemijo ali kakšno drugo krvno boleznijo. Transplantacija matičnih celic iz popkovnične krvi je postala standard za zdravljenje otrok s tovrstnimi bolezni, vendar je bilo zdravljenje omejeno zgolj na majhne otroke. Sedaj medicinska stroka rešuje življenja starejših otrok s kombiniranjem dveh različnih vzorcev matičnih celic iz popkovnične krvi, odvzetih in shranjenih ob rojstvu novorojenčka.

15-letna Sabrina Couillard je ena tistih, ki je bila diagnosticirana z levkemijo. »Postajala sem zelo suha in po celem telesu sem imela modrice« pravi Sabrina, medtem ko skupaj s svojo sestrico igra partijo Enke. »En trenutek smo se skupaj z družino veselili v Disney World-u, v naslednjem pa smo že hiteli v lokalno bolnišnico« se s solzami v očeh spominja Sabrinina mama, Marta Gonzales.

Sabrini so diagnosticirali ponavljajočo se vrsto levkemije, ki je ni mogoče zdraviti s kemoterapijo. Njeno edino upanje je predstavljala presaditev kostnega mozga, vendar ustreznega darovalca v Sabrininem ožjem družinskem krogu in tudi v največjem registru darovalcev niso našli. Dr. Kamar Godder, onkologinja in direktorica programa za presajanje kostnega mozga v Otroški bolnišnici v Miamiju, pa je izvedla alternativni postopek - odločila se je za zdravljenje z matičnimi celicami, pridobljenimi iz dveh različnih darovanih vzorcev matičnih celic iz popkovnične krvi.

»Težava zdravljenja s kostnim mozgom je v tem, da ga lahko telo zavrne, sploh če ne gre za povsem ustrezno ujemanje ter skladnost« je pojasnila Godderjeva. Matične celice je moč pridobiti tako iz kostnega mozga kot tudi iz popkovnice novorojenčka. Celice odvzete iz popkovnične krvi novorojenčka so mlajše, sveže in s tem tudi bolj naivne, kar pomeni da nimajo spomina in so mnogo bolj prilagodljive, zato ujemanje darovalca in prejemnika zdravljenja ni tako pomembno kot pri transplantaciji kostnega mozga.

Danes je Sabrina zdrava najstnica, ki ji nikoli ni dolgčas. Nadvse rada pleše ter se zabava s svojimi sedmimi brati in sestrami. V letošnjem letu namerava dokončati osnovno šolo in se veseliti vsakega dne brez levkemije. Darovalci matičnih celic so povsem anonimni, znana pa je informacija, da sta bila darovalca novorojenčka, punčka in fantek, ki sta danes stara 5 let.

»Če bi vedela, kdo in kje sta darovalca, bi ju pogledala globoko v oči, jima stisnila dlan ter se iskreno zahvalila, ker sta rešila življenje moje deklice« pravi Marta, Sabrinina mama.

Vir: Miamiherald.com

NEO-POSVETOVALNICA z dr. Pušenjakom

Obdobje nosečnosti je za žensko posebnega pomena. Nosečniški trebušček raste, brce in premiki otroka pa iz dneva v dan namigujejo, da se rok poroda bliža in s tem tudi nova življenjska vloga bodočih staršev. Devet mesecev načrtovanja, ki je zaznamovano z najrazličnejšimi odločitvami, pa vendar je na koncu najbolj pomembno, da je in bo tudi v prihodnje naš otrok zdrav. Čarobnega recepta, ki bi zagotavljal zdravje naših otrok žal ni, se je pa v zadnjem desetletju povečal pomen shranjevanja matičnih celic iz novorojenčkove popkovnične krvi in tkiva popkovnice. Novorojenčka lahko tako že v porodnišnici obdarimo z darilom, ki je neprecenljivo – shranitvijo njegovih matičnih celic.

Kaj so matične celice? Kakšna je njihova vrednost in kakšne koristi prinašajo? Kako poteka odvzem popkovnične krvi in tkiva popkovnice ob rojstvu otroka? Kje v Sloveniji lahko matične celice shranimo?

O vseh dilemah se boste lahko pogovorili z mag. Stankom Pušenjakom, dr. med., specialistom ginekologom in porodničarjem, na NEO-POSVETOVALNICI, ki bo potekala v četrtek, 29. maja 2014 ob 17. uri v prostorih družbe Neocelica, v Ljubljani.

Prijave sprejemamo na brezplačni telefonski številki 080 88 48, na elektronskem naslovu info@neocelica.si ali preko Facebook-a. Vsaka udeleženka prejme simpatično darilce.

Prisrčno vabljeni na klepet in prigrizek.

Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je ugleden strokovnjak za perinatalno medicino. Spremljal je na stotine nosečnosti in pomagal na svet mnogo dojenčkom. Dobro pozna bodoče matere in očete, njihov pogum in njihove skrbi. Že vrsto let aktivno sodeluje s spletno stranjo Med.over.net, kjer je moderator foruma ABC ginekologije in porodništva.

BOMO S POMOČJO MATIČNIH CELIC ŽIVELI DLJE?

Hendrikje van Andel-Schipper

Smrt je edina gotovost v življenju – pionirske raziskave krvi najstarejše Zemljanke pa dajejo namige zakaj je temu tako.

Hendrikje van Andel-Schipper, rojena leta 1890, je veljala za najstarejšo Zemljanko. Gospa s popolnim spominom in zdravim krvnim obtokom je živela do leta 2005, svoje telo pa  zapustila znanosti in skupaj s sorodniki privolila, da se vsi znanstveni izsledki javno objavijo.
Znanstveniki so na podlagi njene krvi ugotovili, da je naša življenjska doba pogojena z zmožnostjo obnavljanja tkiva, ki ga napajajo matične celice. Ko se matične celice izčrpajo, kar vpliva na njihovo življenjsko dobo, preminejo in s tem postopoma zmanjšujejo zmožnost telesa pri regeneraciji pomembnega tkiva in celic v krvi.

V primeru van Andel-Schipper-jeve je bilo ugotovljeno, da je v njeni jeseni življenja, približno dve tretjini belih krvničk izviralo iz zgolj dveh matičnih celic. To namiguje na dejstvo, da se je večina matičnih celic, ki jih je imela ob rojstvu, že izčrpala in preminila.

Vodja raziskovalne ekipe univerzitetnega medicinskega centra v Amsterdamu, Henne Holstege, se sprašuje, ali obstaja meja števila delitev matičnih celic in ali to pomeni, da obstajajo meje človeškega življenja: 

»Ali to dejstvo lahko obidemo s ponovno napolnitvijo s celicami, ki smo jih shranili v mladosti?«

Drug dokaz za izčrpanost matičnih celic so bili telomeri - zaščitni končiči na kromosomih, Andel-Schipper-jeve, ki so bili močno obrabljeni. V povprečju so bili telomeri belih krvničk do 17-krat krajši od telomerov možganskih celic, ki se v toku življenja skoraj ne podvajajo.

Ekipa je našla matične celice, ki proizvajajo bele krvničke s pomočjo vzorca mutacij znotraj krvnih celic. Vzorec je bil podoben v vseh celicah, tako da so raziskovalci zaključili, da le-te izvirajo iz dveh sorodnih 'izvornih' matičnih celic.

»Rojeni smo s približno 20.000 krvnimi matičnimi celicami in v vsakem trenutku jih okoli 1000 sodeluje pri obnavljanju krvi« pravi Holstegejeva. Skozi življenje se število aktivnih matičnih celic skrči, zaščitni končiči na kromosomih pa se skrajšajo do točke svoje smrti – točke, ki jo imenujemo celična izčrpanost.

Primer Andel-Schipper-jeve je prvi takšnih, kjer so raziskali življenjske vzorce 'somatskih' mutacij pri tako stari in zdravi osebi. Glede na dejstvo, da niso našli nobenih nevarnosti za bolezenske mutacije in možnosti raka, nakazuje da je bilo telo gospe izredno sposobno obnavljanja celic in odstranjevanja nevarnih mutacij. 

»Raziskava  je prva te vrste, saj raziskuje akumulacijo somatskih mutacij v tkivu ostarele osebe. Kjer se zgodi mutacija, tam nastane možnost za somatske mutacije, ki lahko pripelje do rakavih obolenj; sedaj smo sposobni videti njihov razpon v normalnem, ne-rakavem tkivu, kot je kri, kar pomeni, da lahko začnemo razmišljati o posledicah na zdravje« «, razloži Chris Tyler-Smith iz Wellcome Trust Sanger inštituta v Hinxtonu v Veliki Britaniji. 

Zdravljenje Alzheimerjeve bolezni
Holstegejeva je mnenja, da zaključki raziskovanj lahko spodbudijo možnosti za pomlajevanje ostarelih s pomočjo injekcij matičnih celic, ki smo jih shranili ob rojstvu ali v mladosti. Te matične celice bi bile tako brez mutacij in bi imele telomere polne velikosti; kar pa bi bilo zaenkrat možno samo s krvjo in ne drugimi tkivi. Holstegejeva upa, da bo s pomočjo genoma Andel-Schipper-jeve pomagala tistim, ki zbolijo nenavadno zgodaj in z izsledki pomagala najti ključ za gene, ki varujejo pred Alzheimerjevo boleznijo.

IZRABLJAMO NARAVO, DA DELA SEBI V PRID

Dr. Colin McGuckin, direktor Inštituta za razvoj celičnih terapij iz Lyona, je na povabilo prišel v Slovenijo predavat o zadnjih dognanjih o matičnih celicah in njihovi vedno večji uporabnosti v zdravstvu. Predava v številnih zdravstvenih in znanstvenih organizacijah vsega sveta, vabijo ga v evropski parlament ter celo v Vatikan. Sedeminštiridesetletni znanstvenik, ki med drugim deluje kot svobodni novinar, je življenje posvetil raziskovanju in z zadovoljstvom pove, da so lani britanski znanstveniki s pomočjo matičnih celic umetno ustvarili prva jetra, kar je le povod, da bodo nekega dne omogočili presaditev katerega koli organa.

O čem govorijo zadnja dognanja raziskovanja matičnih celic?
Zadnjih deset let je bilo največ pozornosti in dela usmerjenega v razumevanje, da s pomočjo matičnih celic lahko obnovimo organ. V nedavnih raziskavah smo se posvetili predvsem srcu, kako lahko ukrepamo pri poškodbah oziroma spremembah tkiva. Dejstvo je, da so srčne bolezni eden večjih ubijalcev evropske populacije današnjega časa.

Kakšne so napovedi, glede na vaše prepričanje, da matične celice kljub vsem novim dognanjem ne bodo nikoli nadomestile ne tablet ne operativnih posegov?
Matične celice so močne, ker se tako uspešno prilagajajo novim okoliščinam. In če jih pravilno spodbudimo, naj se spremenijo v primerno tkivo, ne le podpirajo oboleli organ, ampak ga celo obnovijo. Naj vam pojasnim: če ob primerni uporabi novega zdravila uporabimo še matične celice, lahko pospešimo zdravljenje. Matične celice pa niso edini odgovor, potrebujemo podporo farmacevtske industrije, da bo proizvajala zdravila, ki bodo dopolnjevala učinek matičnih celic, in seveda potrebujemo kakovostno zdravstveno oskrbo in osebje, ki bo ustrezno presadilo/transplantiralo celice v pravi del človeškega telesa. Od tega, kako so celice vstavljene, je namreč odvisno, kako uspešne bodo med zdravljenjem. Raziskave so zelo obsežne. Povezali smo več najuspešnejših klinik, da prvič združijo moči in ustvarijo najboljši paket za celostno oskrbo. Številni največji specialisti so strnili glave.

Človek kot plod znanstvene raziskave. Rezultati vsakič znova presenečajo. Kaj je trenutno vaš glavni problem?
Veliko stvari še ne vemo. Matične celice pridobimo iz popkovnične krvi, kostnega mozga, iz različnih virov, nato jih moramo počasi spreminjati v to, kar mi hočemo, in ne v to, kar one same želijo biti. Problem torej nastane v nadzoru, kajti ko celice spodbudiš, naj se razvijajo v določen tip, se ne razvijajo vse v želeni smeri.

In kakšno vlogo ima za raziskovalce vidik narave, torej upoštevanje naravnih zakonitosti, ima kakšno?
Mislim, da izrabljamo naravo, da dela sebi v prid. V tem, kar delamo, vidim bolj naravno terapevtsko metodo. Če uporabimo naše lastno tkivo in ga želimo obnoviti s pomočjo naših matičnih celic, je to na dolgi rok za nas najbrž bolje kot uporaba sintetičnih zdravil iz kemijskih laboratorijev. Zdravila imajo včasih zelo neprijetne stranske učinke.

Kako ste pravzaprav začeli delati prav na tem področju?
Raziskovati sem začel v Londonu, kjer sem delal z resno bolnimi otroki, pri katerih so se razvile bolezni matičnih celic, predvsem bolezni krvi in krvotvornih organov. Bil sem odločen, da jim pomagam.

Se vedno počutite dobro s tem, kar delate, ali prihajajo tudi trenutki, ko se morda spopadate z notranjimi dilemami?
Dileme … Žal mi je le, da nismo s kolegi že prej uporabili tega, kar delamo danes. Včasih vidim oči žalostnih otrok, ki niso preživeli, ker jim pred dvajsetimi leti in več nismo mogli pomagati, ker še ni bil čas za to. Dilema vsakega, ki sodeluje na tem področju, je torej tudi izbira pravega trenutka, kdaj so stvari dovolj razvite, da jih lahko preizkusimo na človeku in da ljudem postanejo dostopne. Če imate v mislih etiko, nisem osebno v nikakršni dilemi, za raziskave uporabljamo odrasle matične celice, in ne celic zarodka, torej nimam niti nobenih verskih pomislekov. Težim k temu, da bi s svojimi dognanji čim prej dosegli bolnike, ki potrebujejo rezultate našega dela.

Predavate tudi v Vatikanu. Kako tam sprejemajo vaše delo?
Vatikan zelo podpira takšne raziskave. Veste, več popkovnične krvi bo shranjene v bankah, več ljudem bomo lahko pomagali. Ni dolgo, kar se je shranjevanje začelo, v New Yorku je namreč najstarejša banka popkovnične krvi stara šele 22 let. Zato bi ljudem želel sporočiti, naj vlagajo v to. Potrebovali bomo celice mnogih, da bi pomagali ljudem po vsem svetu. Poseben problem namreč nastane tudi zaradi migracij med populacijami in etničnimi skupinami. Če ima na primer Slovenka otroka z Angležem, ne delita istega tipa tkiva. Če bo otrok zbolel za levkemijo, bodo torej teže našli primerno tkivo zanj, kot če imata otroka dva Slovenca, saj bosta iz lokalne populacije laže našla ustrezno pomoč. Govorimo o tkivni skladnosti. Z vsemi migracijami in mešanjem ljudi po vsem svetu se ustvarja vedno več tipov tkiva, zato je težko najti ustreznega ter primernega darovalca tkiv in celic za zdravljenje. Torej v prihodnosti ne bomo potrebovali samo bank s popkovnično krvjo za zdravljenje, ampak tudi banke za tkiva; za jetra, ledvice, srce in druge organe. Vlada v Veliki Britaniji je vložila ogromne vsote denarja v shranjevanje popkovnične krvi.

Govorite o široko zastavljenih projektih, kdo vse je vključen vanje?
Ogromno ljudi, vedno več, doktorji, medicinsko osebje, kirurgi, znanstveniki, inženirji, kemiki, farmacevti, biologi. Evropski parlament se je odločil, da bo za projekt namenil veliko denarja, ogromno milijonov je že šlo vanj. V Franciji se trenutno posvečamo velikemu 43 milijonov vrednemu projektu zdravljenja raka. Gre za to, da kirurgi lokalnih bolnišnic, specializiranih za zdravljenje rakavih obolenj, odstranjujejo rakava tkiva, jih pošiljajo v naš laboratorij, mi iz njih izoliramo rakave matične celice, jih razvrstimo in pripravimo tkivne kulture ter jih nato pošljemo farmacevtski industriji, da razvije/izdela posodobljene kemoterapevtike. Pošljem jih tudi diagnostikom, da bi rakave celice čim prej prepoznali. Zaradi našega dela preživi 70 odstotkov otrok s posebno vrsto levkemije, medtem ko jih pred samo 20 leti prav toliko ni preživelo.

Tako rekoč v seciranje človeka greste, približujete se celicam, eni njegovih najmanjših enot, in se jih celo dotikate. Kaj pa človekov psihološki in duševni del, koliko ga pri raziskovanju spremljate, upoštevate?
S tem se za zdaj ne ukvarjamo kaj dosti, čeprav se še kako zavedam pomembnosti tega dela. Moj oče ima parkinsonovo bolezen, moja mati je pravkar ozdravela od raka, žena mojega brata pa je pred nekaj leti zaradi te bolezni umrla. Verjamem, da je psihološki del pogleda na človeka zelo pomemben, prav tako socialni vidik. To bomo še morali spoznati v bolnišnici prihodnosti, torej obravnavati človeka kot individuum.

In vaše življenje poleg dela, kariere, obstaja, zdi se, kot da ste enako predani svoji viziji?
Zelo sem zaseden. Vedno bolj celo verjamem, da je imeti priložnost delati nekaj takšnega, kar delam, poklicanost, misija. Moj trenutni zasebni cilj pa se je naučiti francoskega jezika in dobro smučati. Moram imeti življenje poleg svojega profesionalnega dela, ki me zadovoljuje, tega se zavedam, sicer ne morem biti srečen. Prav to tudi očiščuje moje misli, me razbremenjuje. Vikende torej preživljam na smučeh v hribih. Ja, zares veliko delam, najbrž preveč.

Sprašuje: TAJA ZUCCATO

DRUGO MNENJE

Doc. dr. Matej Drobnič, dr. med., specialist ortopedske kirurgije
»Prva klinična terapija z uporabo matičnih celic v Sloveniji sega v leto 1996, ko sta bila operirana prva bolnika z avtolognimi gojenimi hondrociti. Slovenski ortopedi v navezi s strokovnjaki bazičnih znanosti so bili tretji na svetu pri vpeljavi takrat revolucionarne metode, namenjene zdravljenju večjih hrustančnih poškodb v kolenu. Od takrat je bilo z njenimi modifikacijami uspešno zdravljenih že več kot 180 bolnikov. Sledila je uporaba gojenih hondrocitov v urologiji za zdravljenje refluksa v mehurju. Kasneje so v travmatologiji uporabljali gojene ostroblaste za premoščanje večji kostnih defektov, kar pa se dolgoročno ni obdržalo v klinični praksi. V zadnjih letih uporabljajo še krvne matične celice v kardiologiji za zdravljenje srčnega popuščanja ter mišične matične celice za zdravljenje inkontinence pri ženskah v ginekologiji. Še mnogo več teh terapij je v fazi bazičnih raziskav in čakamo na njihove možne klinične aplikacije.«

Vir: delo.si

ALJOŠA BAGOLA: Ljubezen gre tudi skozi prebavni trakt

Očetovstvo - čudovita naloga, a na trenutke tudi malenkost zastrašujoče opravilo in velik izziv. Vsak novopečeni očka potrebuje nekaj časa, da se prilagodi novim razmeram in dejstvu, da imajo otroci povsem drugačen ritem kot oni sami, kar pomembno vpliva predvsem na življenjski stil in žongliranje med družino ter delom. O vsem tem in ostalih nosečniških in očetovskih pripetljajih smo poklepetali z Aljošo Bagolo, mladim očkom ter izvršnim kreativnim direktorjem na agenciji Pristop, ki je pred šestimi meseci, skupaj s partnerko - igralko Ivo Krajnc, povil prvorojenko Sofio. 

Aljoša, po petih mesecih privajanja in uvajanja v očetovstvo, kako bi v enem stavku opisali občutke, ki vam jih je prinesla nova življenjska vloga?
To je absolutna ljubezen. 

Kaj je za vas bolj naporno? Pomanjkanje spanca ali konstantno previjanje pleničk in podiranje kupčkov? Bi raje spali samo 3 ure na noč in nikoli več previjali, ali bi raje spali celih 8 ur in vseeno menjali pleničke?
Naporov sem v življenju kar vajen, a vseeno so podočnjaki, ki pridejo s starševstvom prav posebne vrste. Mame jih lahko delno zakrijejo z ličili, moški pa lahko zgolj preusmerimo pozornost k nasmehu, ki ponosnim očkom vedno ždi na obrazu. K sreči Sofia za zdaj pridno spi, z Ivo sta uspeli ustvariti ritem in zaupanje, ki nam ne prinašata veliko neprespanih noči. Kar se pa pleničk tiče, so pa zelo zabaven ritual. Sploh ko navdušeno ploskaš otroku, ker se je pokakal. Ljubezen gre pač tudi skozi prebavni trakt. (smeh) 

Ste izvršni kreativni direktor Pristop Creative. Zavedamo se, da zna biti agencijsko delo naporno in stresno. Kako uspešno žonglirati med družinskim življenjem in delom ter v kakšni meri je prihod Sofie spremenil vaš službeni delovnik?
Moj delovnik je bil do rojstva Sofie najmanj deset urni, zdaj pa se trudim, da obstajata dva osem urna. Starševski in agencijski. (smeh) Sofia se zbudi okoli sedmih, pol osmih zjutraj. Najprej se kakšne pol ure kobacamo po postelji, se previjemo, umijemo in imamo zajtrk. Nato 15 minut gledava klasične koncerte, saj ji (brez kakšne preambiciozne starševske prisile) klasična glasba pred dopoldanskim razgrajanjem zelo prija. Potem v kuhinji, medtem ko si kuham in spijem kavo, odpleševa še kakšen radijski hit ali dva, tako da okoli devetih oddrvim v službo in se trudim biti čim prej doma. 

Če se vrnemo nazaj, kakšna je bila vaša prva reakcija, ko vam je Iva zaupala novico o nosečnosti? Na uho nam je prišla informacija, da ste srečno novico izvedeli zjutraj, pravzaprav za dobro jutro.
Ja, to je bilo res dobro jutro. Po tem, ko Ivi v naši gostilni zrezek v omaki ni najbolje prijal, sva posumila, da se mogoče tam spodaj kaj dogaja. In res se je. Iva je v nedeljo ob šestih zjutraj naredila kar nekaj testov za nosečnost, a me je kljub temu, da so bili pozitivni, pustila spati do devetih. Nato mi je z: "No, pa smo noseči!" obrnila svet na glavo. 

Kako ste sicer prenašali nosečnost? Vam je bilo kaj slabo? Pa Ivi?
No, če s tem mislite fantomsko ali solidarnostno nosečnost kot jo imajo nekateri moški, ki jim je vzporedno slabo in se simultano redijo, potem vas moram razočarati. Tudi Ivi ni bilo skoraj nikoli slabo. Nosečnost je bila zelo lepo obdobje posebnega zbliževanja, krepitve občutka nove odgovornosti in drugačnih skrbi. Starševstvo te preoblikuje, ta proces se pa začne takoj ko te ženska za dobro jutro seznani z dejstvi. (smeh) 

Navkljub temu, da so bodoči očki očarani nad spreminjajočim se telesom nosečnice pa se mnogokrat zgodi, da radi tudi potarnajo o tečnobi in hormonskih neravnovesjih svoje boljše polovice. Kakšna je bila Iva kot nosečka in ali sedaj, ko je mama gledate nanjo kako drugače?
Iva je čudovita mati in ko svojo žensko gledaš, kako skrbi za vajinega otroka, je težko ne čutiti globoke ljubezni. Sicer pa razumem na kaj ciljate z očaranostjo nad spreminjajočim se telesom nosečnic. In ja, podivjano in kipeče oprsje je glavni fokus tega obdobja. Kar je edino prav, saj otrok to potem hitro monopolizira. (smeh) O tečnobi pa ni bilo ne duha ne sluha. Ali pa zaradi oprsja tega sploh nisem opazil. (smeh) 

Zaupajte nam najbolj smešno anekdoto iz časa nosečnosti.
Z Ivo sva nosečnost skušala v prvem tromesečju prikriti, a so novico vseeno nekako izvohali mediji, kar nama je povzročalo kar nekaj preglavic pri zadrževanju najine skrivnosti. Po prvem sva sliko ultrazvoka oblikovala v wellness kupone, češ prihaja nekdo, ki bo rabil razvajanje, in hotela družini tako na malo bolj domiseln način sporočiti veselo novico. Kot zakleto sva imela ravno takrat težavo spraviti vse za skupno mizo, zato smo se pri obojih zaradi pretirane napetosti v zraku najprej pošteno skregali. Kar je bila pravšnja emocija za to, da se je v naslednjem trenutku vse sprevrglo v dereče solze sreče. 

Koliko časa ste potrebovali, da ste v avto pravilno namestili otroški sedež?
Bilo je izjemno hitro. A pogojeno s tem, da naj bi Iva in Sofia v porodnišnici ostali tri dni, a so jima, ker sta se očitno lepo obnašali (smeh) dovolili, da gresta domov en dan prej. Tako me je, ravno ko sem hotel namestiti otroški sedež v avto, do konca sestaviti voziček, posesati stanovanje itd., poklicala Iva in rekla, da lahko pridem po njiju. V ihti sem zato na 30 stopnjah Celzija nameščal sedež, zlagal voziček in, kot to počnemo moški, da gre lažje in hitreje, klel nad proizvajalci. (smeh) 

In prvo pleničko?
Dojenček se po porodu zdi zelo nebogljeno in krhko bitje, zato sem se tega procesa lotil zelo pazljivo. Zato je malo trajalo. Zdaj sva že oba z Ivo rokohitrca, razen ob sedmih zjutraj, ko sem predvsem jaz še pošteno "zaliman". (smeh). 

Kateremu od vaju bi rekli, da je Sofia bolj podobna?
Hm, ta ugotavljanja navadno prepuščava opazovalcem, vendar tudi oni ne znajo presoditi najbolje. V bistvu ni na prvi pogled sedaj nobenemu izrazito podobna, a ko pokaževa fotografijo Ive, ko je bila še dojenček, je podobnost očitna. To me pomirja. (smeh) 

Katero pesem najraje prepevate Sofii?
Ker moraš v nenehni animaciji otrok vedno improvizirati, je vsak od naju v trenutnem navdihu skomponiral kakšne svoje komade. Ivin hit pri Sofii je Z ritko migamo, moj pa Sofia, mala norija. (smeh) Ko pridem iz službe greva s Sofio najprej igrat kitaro in pet. To pomeni, da ji jaz igram in pojem, ona pa zraven mrmra, cvili back vokale, brca v kitaro in hoče nato potrgati in pojesti strune. (smeh) Trenutno so na najinem železnem repertoarju komadi Get lucky, Angie, Wicked game in Follow rivers. 

Brez daril ob rojstvu otroka seveda ne gre – igrače, knjige, oblačila, plenice – novorojenček ima še pred prihodom domov dovolj igrač in pripomočkov za najmanj leto dni svojega življenja. Sta se tudi sama odločila za kakšno darilce, ki bo samo vajino in vama je še posebej pri srcu?
Res je. Daril se hitro nabere do stropa in z obiskov pri prijateljih starših sva se vedno vračala še s polnim prtljažnikom rabljenih oblačil in igrač, tako da je nova sposobnost na obiskih ta, kako se spretno izmuzniti pretiranim darovom. (smeh) Sicer sva pa se sama odločila za malo drugačno darilo. Darilo naši družini, ki ima potencialno neprecenljivo in trajno vrednost. Zato sva se odločila za shranjevanje matičnih celilc. V Neocelici so nama prijazno razložili vse prednosti in nama dali celovit vpogled v področje moderne znanosti, ki omogoča dolgoročno skrb za otroka. To te navdahne z občutkom, da si za otroka storil nekaj trajno dobrega že v prvih urah njegovega življenja. 

Zakaj sta se odločila za odvzem matičnih celic iz popkovnične krvi?
Čeprav si za svojega otroka želiš samo najboljše, si lahko malo bolj prepričan, da si že na začetku storil čim več, kar je v tvoji moči. 

Kaj vas je pri novi življenjski vlogi očka najbolj presenetilo in česa niste pričakovali?
Presenečenj je vsak dan ogromno. Večinoma pozitivnih. A nedavno je Sofia na telovadbi za dojenčke staknila nek trebušni virus in stanje se ji je po inkubaciji virusa tako rekoč v sekundi poslabšalo. Ko otrok v tvojih rokah nenadoma postane siv, mehek, ko izbruha vse iz sebe in moraš z njim tri dni bedeti v bolnišnici, te to pretrese do tvojega bistva. Takšna intenziteta strahu me je presenetila. A ko daš tak prvi šok skozi, si močnejši. Kot za družino tudi moraš biti. 

Kateri je bil vaš najljubši očka moment do sedaj?
Vsak dan je nekaj novega in v Sofio sem popolnoma zatreskan. Na pomnilnikih telefonov in računalnikov mi zmanjkuje prostora za fotografije (smeh). A stvari je treba beležiti v dolgoročni spomin, zato mi je trenutek, ko sem jo prvič uzrl, nepozaben. Drla se je na ves glas in uporniško stiskala pesti. Nato sem jo dobil v naročje in razprla je dlan, me prijela za prst, svojo drugo roko pa uporabila za sesanje prstka, kot da se vmes ni nič zgodilo. Svet se mi je še drugič obrnil na glavo. (smeh)

ZGODOVINA RAZVOJA IN SKRITI POTENCIALI UPORABE MATIČIH CELIC IZ TKIVA POPKOVNICE V REGERENATIVNI MEDICINI

Prve raziskave mezenhimskih matičnih celic
Zgodovina raziskav mezenhimskih oz. tkivotvornih matičnih celic[1] sega v pozna 90-ta leta prejšnjega stoletja ter v zgodnja leta 21. stoletja. V letu 1995 je pionir na področju raziskav uporabe matičnih celic iz popkovnične krvi dr. Curtis L. Cetrulo skupaj z dr. Anthony-jem J. Sbarrom ustanovil Mednarodno združenje popkovnične krivi (International Cord Blood Society ICBS). Gre za prvo neprofitno organizacijo znanstveno raziskovalne narave, ki deluje na področju raziskav potenciala in uporabe matičnih celic iz popkovnične krvi in tkiva popkovnice.

ICBS je na svojem 7. letnem simpoziju 2004 gostil predavatelja dr. Kathy Mitchell in dr. Mark Weiss, ki sta predstavila izsledke svojih raziskav v katerih sta identificirala, da se mezenhimske matične celice nahajajo v Whartonovi žolici (tkivo znotraj popkovnice, ki obdaja in varuje žile v popkovnici).[2]

Nadaljnje raziskave mezenhimskih celic so potekale v laboratorijih oddelka za presajanje kostnega mozga Zdravstvenega centra Tufts New England. Pod vodstvom dr. Hansa Klingermanna, predstojnika oddelka, je bila na miših izvedena obsežna raziskava o transplantaciji hematopoetskih[3] ter mezenhimskih matičnih celic. Na podlagi vzorcev placent, popkovnic in popkovnične krvi, ki so bili prostovoljno donirani, je ekipa potrdila postavljeno hipotezo, da se lahko hematopoetske in mezenhimske celice uspešno sočasno transplantirajo.[4]

Prve klinične študije na ljudeh
V letu 2013 so na Kitajskem objavili dve prelomni publikaciji z izsledki prvih kliničnih študij simultanih transplantacij človeških mezenhimskih in hematopoetskih matičnih celic.[5] Izsledki študij potrjujejo hipotezo, da mezenhimske matične celice predstavljajo nesluten potencial v regenerativni medicini pri zdravljenju raznovrstnih bolezenskih stanj (diabetes, multipla skleroza, bolezni srca ter imunskega sistema) ter dokaz, da so postopki transplantacij uspešnejši pri sočasni transplantaciji mezenhimskih in hematopoetskih matičnih celic kot postopki pri katerih se uporabljajo le hematopoetske matične celice.

Študiji sta pokazali, da v primeru simultane presaditve hematopoetskih in mezenhimskih matičnih celic doba okrevanja oz. doba uspešne presaditve bistveno krajša kot pri transplantaciji, kjer so bile uporabljene samo hematopoetske matične celice in se približuje t.i. zlatemu standardu uspešne presaditve kostnega mozga.

Ravno podaljšan čas uspešne presaditve matičnih celic, ki v primerjavi s presaditvijo kostnega mozga v povprečju traja 10 dni dlje, je glavni razlog zakaj se presaditev kostnega mozga še vedno preferira pri zdravljenju določenih bolezni. Vendar pa so z zdravljenjem z uporabo kostnega mozga povezane številne pomanjkljivosti: boleči in invazivni posegi, predvsem pa glavni problem ostaja pri iskanju darovalca.

Iz navedenih razlogov je uporaba matičnih celic iz popkovnične krvi ustreznejša in uspešnejša opcija. Omenjene raziskave o uporabi simultanih presaditev hematopoetskih in mezenhimskih matičnih celic pa prinašajo spodbudne rezultate, da se bo z ustrezno simultano transplantacijo mezenhimskih in hematopoetskih matičnih celic lahko doseglo zlati standard uspešne presaditve.

Imunomodularne lastnosti mezihimskih celic
Med zadnja osupljiva odkritja lastnosti mezenhimskih matičnih celic sodi raziskava izvedena na Inštitutu za raziskave diabetesa Univerze Miami ter Kitajske univerze Xiamen[6], ki je pokazala, da mezenhimske matične celice posedujejo imunomodularne lastnosti.

Mezenhimske matične celice imajo namreč izjemne specifične lastnosti, ki jim omogočajo, da modulirajo aktivnosti imunskih celic, še posebej limfocitov. Z izločanjem molekul, ki se vežejo na receptorje limfocitov ali z direktno celično interakcijo dosežejo uspešno presaditev matičnih celic.[7]

Študija je pokazala, da so pacienti, ki so ob presaditvi ledvice poleg običajnih imunosupresivnih zdravil prejeli tudi lastne mezenhimske celice v obdobju 12 mesecev doživeli manj akutnih zavrnitvenih reakcij ter okužb kot pacienti, ki so prejeli le običajno imunosupresivno terapijo.

Potencial uporabe mezihimskih matičnih celic se tako širi na celične terapije, ki bi lahko deloma ali v celoti nadomestile potrebo po uporabi imunosupresivne terapije ob presaditvi organov.

[1] Mezenhimske matične celice (MSC) so samo-obnavljajoče se, multipotentne zarodne celice, ki imajo sposobnost, da se diferencirajo v več različnih tipov mezenhimskih tkiv, kot so kostno, hrustančno, mišično, maščobno tkivo, vezivno tkivo tetiv. Mezenhimske matične celice se pri odraslih nahajajo pretežno v kostnem mozgu, najdemo pa jih tudi v maščobnih tkivih.

[2] Mitchell KE, Weiss ML, Mitchell BM, Martin P, Davis D, Morales L, Helwig B, Beerenstrauch M, Abou-Easa K, Hildreth T, Troyer D, Medicetty S. Matrix cells from Wharton's jelly form neurons and glia. Stem Cells. 2003;21(1):50-60. Erratum in: Stem Cells. 2003;21(2):247. PubMed PMID: 12529551.; Weiss ML, Mitchell KE, Hix JE, Medicetty S, El-Zarkouny SZ, Grieger D, Troyer DL. Transplantation of porcine umbilical cord matrix cells into the rat brain. Exp Neurol. 2003 Aug;182(2):288-99. PubMed PMID: 12895440.

Medicetty S, Bledsoe AR, Fahrenholtz CB, Troyer D, Weiss ML. Transplantation of pig stem cells into rat brain: proliferation during the first 8 weeks. Exp Neurol. 2004 Nov;190(1):32-41. PubMed PMID: 15473978.

[3] Hematopoetske ali krvotvorne matične celice (HSC) se v odraslih ljudeh nahajajo v kostnem mozgu, matične celice ploda pa se nahajajo tako v plodu kot v popkovnični krvi. S presaditvijo hematopoetskih matičnih celic iz kostnega mozga, periferne krvi in popkovnične krvi zdravimo razne oblike rakavih bolezni, določene dedne in imunske bolezni, lahko pa jih uporabimo tudi za zdravljenje avtoimunskih bolezni.

[4] Friedman R, Betancur M, Boissel L, Tuncer H, Cetrulo C, Klingemann H. Umbilical cord mesenchymal stem cells: adjuvants for human cell transplantation. Biol Blood Marrow Transplant. 2007 Dec;13(12):1477-86. PubMed PMID: 18022578.

[5]Wu KH, Sheu JN, Wu HP, Tsai C, Sieber M, Peng CT, Chao YH. Cotransplantation of umbilical cord-derived mesenchymal stem cells promote hematopoietic engraftment in cord blood transplantation: a pilot study. Transplantation. 2013 Mar 15;95(5):773-7. doi: 10.1097/TP.0b013e31827a93dd. PubMed PMID: 23274973.

Wu KH, Tsai C, Wu HP, Sieber M, Peng CT, Chao YH. Human Application of Ex-Vivo Expanded Umbilical Cord-Derived Mesenchymal Stem Cells: Enhance Hematopoiesis after Cord Blood Transplantation. Cell Transplant. 2013 Feb 26. doi: 10.3727/096368913X663523. [Epub ahead of print] PubMed PMID: 23452720.

[6] Tan J, Wu W, Xu X, et al. Induction Therapy With Autologous Mesenchymal Stem Cells in Living-Related Kidney Transplants: A Randomized Controlled Trial. JAMA. 2012;307(11):1169-1177. doi:10.1001/jama.2012.316.

[7] Murphy MB, et al. Mesenchymal stem cells: environmentally responsive therapeutics for regenerative medicine. Exp Mol Med. 2013; 45:e54. PubMed PMID: 24232253.